Hrvaški spletni portal Poslovni dnevnik je objavil napoved šefa hrvaškega RWE Zorana Miliše, da bo elektrika, ki je vse cenejša, v obdobju od treh do pet let celo zastonj. Miliša, ki je to izjavil na okrogli mizi o optimizaciji in prihrankih skozi energetsko trajnost, je ob tem dodal, da bodo odjemalci v prihodnje plačevali le še omrežnino. Ali je to sploh mogoče in kdo bo navsezadnje plačal proizvodnjo elektrike?
Elektrika ne nastane iz nič
»Ta izjava je zavajajoča. Nemogoče je, da bo elektrika zastonj. Če ne drugega, se bodo nominalno povečevale druge postavke končne cene elektrike, predvsem subvencije za električno energijo iz obnovljivih virov in tudi omrežnina. Končnega kupca elektrike zanima njena končna cena. In prav vseeno je, iz katerih postavk je sestavljena cena. Res pa je, da cene elektrike drvijo proti ničli,« poudarja Aleksander Mervar, direktor Elesa.
»Elektrika ne nastane iz nič, zato njena cena ne more biti nič. Ostajam pri svoji izjavi, da bo končna cena elektrike za končnega uporabnika le še naraščala in bo višja, kot je danes,« zatrjuje Mervar.
»Upam, da to ni stališče nemškega RWE, ampak le stališče hrvaškega šefa v skupini RWE. Ne vem, kako bi lahko bila elektrika brezplačna. Mislim, da tako daleč pa res še nismo. Ko je bila cena za elektriko 55 evrov na megavatno uro, smo mislili, da smo dosegli dno. Alarm pa se je prižgal, ko je cena dosegla 33 evrov za megavatno uro. Vse to se je tudi pokazalo,« pravi Blaž Košorok, generalni direktor HSE in se sprašuje, kdo bo na koncu plačal proizvajalce elektrike.
Kako je sestavljena položnica za elektriko
Elektrika na končnem računu predstavlja vse manjši delež, manj kot tretjino, prispevke in dajatve pa so vlade v zadnjih letih izdatno povečevale. Tako na računu za elektriko poleg dejanske porabe plačamo še: omrežnino, DDV, obračunsko moč, prispevek za SPTE in OVE, trošarino ter prispevke za energetsko učinkovitost, agencijo za energijo in Borzen.
