Petkov mladostniški vrvež pred novomeško Hišo kulinarike je dajal slutiti, da se v mestu obeta pomemben dogodek. In res je bil. Tekmovanje v znanju in spretnostih za dijake in študente Konzorcija biotehniških šol Slovenije, ki je v dolenjsko prestolnico privabilo 69 dijakov in študentov iz desetih slovenskih šol s programi kmetijstva, živilstva, gostinstva, turizma, gozdarstva, naravovarstva in biotehnologije, se pač ne zgodi vsak dan.
Bodo neodvisno ocenjevalno komisijo bolj prepričali perutninski zavitki ali svinjska ribica? Morda riž z začimbami ali grahov pire z medom? Bo piko na i dodal kozji sir ali marinada z medenim pivom? Mladi kuharji so na tekmovanje prišli vsak s svojim, do potankosti izdelanim receptom, ki so ga že prej prijavili komisiji in ga skupaj z mentorji večkrat preizkusili. A rdeča nit je vendarle bila ena – slovenski med.
Meso se z medom odlično ujame
»Še vedno je premalo znano, da je med v kulinariki vsestransko uporaben, ne zgolj v slaščicah. Zato se mi zdi zelo primerno, da je letošnja osrednja tematika prav med in da bomo lahko ljudem pokazali, da se odlično poda tudi k mesu,« je razmišljal Matej Hauptman, študent Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC) Ljubljana, medtem ko je trl bučna in sončnična semena, jih mešal s svežo skuto, kozjim sirom, zelišči in medom ter z nadevom napolnil piščančje fileje. Meso je poprej mariniral v mešanici medenega piva, začimb, balzamičnega kisa, sojine omake in seveda medu, ki ga je vključil v prav vse komponente jedi, kot nam je razložil.
Ker so imeli kuharji za pripravo jedi na voljo le eno uro, se je odločil za perutnino, ki je pripravljena hitro. »Včasih radi stvari preveč zakompliciramo. Ko pa imaš na voljo le eno uro, se pač moraš malo bolj vzeti v roke,« dodaja mladi kuhar, ki je z okusom in videzom svoje jedi ter samim načinom priprave komisijo najbolj prepričal in si prislužil prvo mesto v kategoriji kulinarika.
Izbira letošnje tematike, ki so jo morali tekmovalci iznajdljivo vplesti v svoje izdelke pri vsaki od petih tekmovalnih kategorij, ni bila povsem naključna, pojasnjuje vodja tekmovanja Tjaša Vidrih iz BIC Ljubljana. »Letos se o medu veliko govori, poleg tega ga prideluje kar nekaj naših šol. In prav z namenom promocije slovenskega medu smo se letos odločili za to tematiko, medtem ko je bila lani rdeča nit ajda.«
Namesto sladkorja raje med
Tudi Tjaša Coter iz Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto, ki si je v kategoriji animacija prislužila zlato priznanje, meni, da med in njegovo vsestransko uporabnost premalo poznamo. »Sama skušam namesto sladkorja čim pogosteje uporabljati med. A opažam, da ljudje še vedno raje posežejo po sladkorju, kar je škoda.« Kot primer izpostavlja pripravo sirupa iz smrekovih vršičkov, kjer je mnogo bolje namesto sladkorja uporabljati med, najprimernejša sta cvetlični ali javorjev, ki sta blagega okusa. »Tako pride bolj do izraza okus vršičkov. Med tudi ne uniči olj in smole, ki ju vršički izpustijo, medtem ko ju sladkor v veliki meri uniči.«
Medtem ko so animatorji pred Hišo kulinarike mimoidoče seznanjali z »medenimi« skrivnostmi, so orhideje, hortenzije, vrtnice in drugo cvetje v atriju še čakali, da postanejo del umetelnih tekmovalnih aranžmajev pri pogrinjkih, v ločenem delu atrija pa je skupina tekmovalcev ogrevala svoje sive celice za vprašanja o čebelarstvu in brbončice za prepoznavanje različnih vrst medu.
Promocija biotehniških poklicev
Takrat je vrvež v »slaščičarski« kuhinji na trenutke že spominjal na kakšen resničnosti šov, tekmovalci v pripravi sladic in pekovskih izdelkov so bili na polovici svoje dvourne »poti«. Klara Lorger z mariborske biotehniške šole si je zamislila medeno panna cotto (kuhano smetano) z dušenimi jabolki in drobljencem. Kot nam je prejemnica zlatega priznanja potrpežljivo razložila, gre za masleno testo, ki ga nadrobiš. Sama ga je prelila s panna cotto in ponudila v kozarcu.
A dogodek je mnogo več kot zgolj tekmovanje, dodaja Tjaša Vidrih. Osrednji namen je promocija biotehniških poklicev, zato ga pripravljajo kot šov za širšo javnost.
