A v letošnjem letu je investiranje v železovo rudo ena izmed najbolj donosnih strategij. Od konca lanskega leta do 5. maja se je cena surovine povečala za 38 odstotkov. Od najnižje točke letošnjega leta, dosežene 13. 1. 2016, do najvišje točke letošnjega leta, dosežene 21. 4. 2016, pa je cena železove rude zrasla za kar 62 odstotkov. In kateri dejavniki so povzročili rast? Največji »krivec« je Kitajska. Država se je odločila s pomočjo novih infrastrukturnih projektov povečati verjetnost doseganja prej zastavljenih gospodarskih ciljev, dodaten pritisk navzgor pa je prišel tudi s strani kitajskih vlagateljev, ki so letos močno povečali zanimanje za terminske pogodbe na surovine. Omeniti velja tudi »pomoč« ameriške centralne banke FED, ki je zmanjšala svoje ambicije glede zategovanja monetarne politike. To je negativno vplivalo na ameriški dolar, depreciacija ameriške valute pa je blagodejno vplivala na cene surovin.
V zadnjih dveh tednih se je železova ruda pocenila za 14 odstotkov. Kitajski regulatorji so se odločili za sprejem ukrepov, namenjenih zniževanju obsega špekulativnih investicij v terminske pogodbe na surovine, zaloge železove rude v kitajskih pristaniščih pa so dosegle najvišje ravni v zadnjih 13 mesecih. Kaj se bo dogajalo z železovo rudo v prihodnjih mesecih, bo tako v veliki meri odvisno od dogajanja na Kitajskem. Nikakor ne bo odveč tudi spremljanje retorike FED-ovih predstavnikov in situacije na valutnih trgih.