Včeraj je minilo pet let od uboja vodje teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna in ameriška obveščevalna služba Cia je obletnico zaznamovala na poseben način. Na družbenem omrežju twitter se je preselila za pet let v preteklost in objavljala sporočila, ki so ustvarjala vtis, kot da operacija v Pakistanskem mestu Abotabad pravkar poteka in da javnost z njo seznanjajo v živo.

»Da zaznamujemo peto obletnico operacije proti Osami bin Ladnu v mestu Abotabad, bomo pošiljali sporočila, kot da se napad dogaja danes,« je na twitterju napovedala Cia. Nato so sledili zapisi o tem, da so predsednik ZDA, obrambni minister in načelnik generalštaba odobrili začetek napada, da sta helikopterja specialnih enot dosegla poslopje v Abotabadu, kjer se je eden pri pristajanju poškodoval, ter da je »Osama bin Laden najden v tretjem nadstropju in ubit«. »Predsednik ZDA prejme potrditev o visoki verjetnosti pozitivne identifikacije Osame bin Ladna,« se glasi zadnji zapis, poslan pet ur in pol po prvem.

Opozarjanje na lastni podvig

V resnici bi bilo kaj takšnega seveda nemogoče – za napad je vedel zelo ozek krog ljudi. ZDA trdijo, da o njem niso obvestile niti Pakistana. Ameriške specialne enote so operacijo izpeljale 2. maja 2011 po lokalnem času, ubile bin Ladna, zasegle veliko dokumentacije, njegovo truplo pa so prepeljali na letalonosilko Carl Vinson, kjer so po navedbah Bele hiše opravili pogreb na morju.

Uboj bin Ladna je bil velik dosežek za ameriškega predsednika Baracka Obamo. Bil pa je tudi precejšen obliž na rano Cie, ki deset let prej ni razkrila zarote terorističnih napadov na ZDA, potem pa je odigrala osrednjo vlogo pri razkritju skrivališča bin Ladna. Očitno je Cia želela ta svoj dosežek izpostaviti na twitterju. »Zgodovina je ključni element udejstvovanja Cie na družbenih omrežjih in uboj bin Ladna predstavlja enega največjih obveščevalnih uspehov vseh časov,« je za televizijo ABC dejal tiskovni predstavnik obveščevalne službe Ryan Trapani.

Ideja ni naletela na odobravanje. Javnost na družbenem omrežju se je odzvala z vrsto sporočil o neprimernosti takšnega početja. Nekateri so zapisali, naj Cia raje kaj stori za uničenje Islamske države, drugi so objavili kratke posnetke znanih osebnosti, vzete iz drugih situacij, na katerih odkimavajo z glavo in izražajo osuplost.

Profil, ki rad draži

To pa ni prvič, da je Cia dvignila prah s svojim profilom, ki ga je odprla pred dvema letoma. V agenciji so se očitno odločili, da ga bodo nalašč uporabljali tako, da pritegnejo pozornost širše javnosti, kar pa včasih ni najbolj v skladu z ugledom obveščevalne službe. Že prvo sporočilo se je glasilo: »Ne moremo ne potrditi ne zanikati, da je to naše prvo sporočilo.« Enkrat so se odločili odgovoriti na pogosta vprašanja, ki da jih dobivajo. »Ne, ne poznamo vašega spletnega gesla, zato vam ga ne moremo poslati,« so zapisali.

Ob prvi obletnici profila so navedli pet razlogov, zakaj se ga splača spremljati. »Nekateri od tistih, ki nam na twitterju sledijo, imajo najbolj zanimive teorije zarot, kar jih boste našli na spletu,« se je glasil eden od razlogov. Dostikrat na profilu objavijo naprave, ki so jih uporabljali pri vohunskem delu – denimo mehansko letečo žuželko s prisluškovalno napravo ali orodje, s katerim je mogoče iz zalepljene ovojnice odstraniti pismo in ga vrniti v ovojnico nepoškodovano.

Predlani so ob 35. obletnici rešitve šestih Američanov iz Irana na twitterju opisali, kaj je točno in kaj napačno v scenariju filma Argo, ki govori o tistih dogodkih in ki je leta 2013 dobil oskarja za najboljši film. Podobno so zaznamovali obletnico sestrelitve vohunskega letala U-2 nad Sovjetsko zvezo leta 1960. Trapani je s tem in z drugimi primeri utemeljeval, zakaj zgodba ob peti obletnici ubija bin Ladna po njegovem ni nič posebnega in spornega. ba