Ali bo končanemu tretjemu krogu pogovorov za sklenitev mirovnega sporazuma v Siriji sledil še četrti, je še povsem odprto. V Siriji namreč grozi popoln kolaps prekinitve spopadov. V Združenih narodih opozarjajo, da so napočile odločilne ure in dnevi, ko se lahko država ponovno pogrezne v vsesplošno državljansko vojno. Občutnejše krhanje premirja se je začelo pred dobrima dvema tednoma z vse močnejšimi napadi vladnih in ruskih letal na uporniški del razdeljenega mesta Alep na severu države, prav tako so se na tem območju nadaljevali boji proti IS.

Nekdaj cvetoče trgovsko središče države še vedno ostaja delno v rokah uporniških skupin, a bi ga sirske vladne sile pred morebitnim mirovnim dogovorom z uporniki vendarle spet želele prevzeti v celoti. Sirska vojska je tako ob podpori ruskih letalskih napadov in topništva ponovno okrepila napade na tamkajšnje upornike. Prav zaradi te obnovitve bojev so pogajalci opozicijskih skupin že pred tednom dni zapustili Ženevo in premirje označili za mrtvo. Zadnji letalski napad na bolnišnico v Alepu je v noči na četrtek terjal najmanj 27 smrtnih žrtev med pacienti, zdravniki in ljudmi v sosednjih zgradbah. Sirska vojska zanika odgovornost za napad na bolnišnico Quds, ki je delovala s pomočjo Zdravnikov brez meja. Od minulega petka je bilo v obstreljevanju mesta sicer ubitih že več kot 100 ljudi.

Poziv k rešitvi hudne

Ko je Staffan de Mistura ob koncu tretjega kroga pogovorov v Ženevi predstavljal skupne točke vladne in uporniške strani, je zaradi naraščajočega nasilja bil plat zvona. ZDA in Rusijo, ki so s svojim vplivom na spopadajoče se strani v začetku leta šele omogočile prekinitev spopadov, je pozval k novi mirovni iniciativi za rešitev propadajočega premirja. »Ruska federacija in ZDA so sprožile močno iniciativo, ki je povzročila čudež. (...) Prišlo je do občutka upanja, nepričakovanega upanja, ki je nato ustvarilo kredibilnost in vzdržnost političnega procesa. Nujno ga moramo oživiti. To lahko storijo le Ruska federacija in ZDA,« je ocenil de Mistura.

Kdaj bi se pogovori v Ženevi lahko dejansko nadaljevali, ni jasno, saj datuma novega kroga pogajanj niso določili. Še manj je gotovo, ali jim bo pogajanja uspelo skleniti do avgusta, kot to predvideva časovni načrt mednarodne kontakte skupine za Sirijo. Doslej se vladna stran in uporniki niso pogajali neposredno, temveč so svoja stališča prenašali zgolj de Misturi. Ena izmed redkih svetlih točk zadnjega kroga pogovorov sicer je, da se tako vladna kot uporniška stran strinjata vsaj o tem, da bi prehodna vlada vključevala predstavnike aktualne vlade, opozicijske in neodvisne predstavnike. Enotnost je tudi glede nove ustave, ki naj bi jo pripravili. O vlogi predsednika Bašarja Al Asada v pokonfliktni Siriji na tokratnih pogovorih niso govorili.