Ameriški predsednik Barack Obama je med minulim obiskom v Britaniji zelo veliko govoril in povedal marsikaj. Daleč največ o brexitu. Kljub pričakovani kritiki zagovornikov odhoda iz EU je dejal, da misli, da povprečne britanske volilce zanimajo njegove misli o Britaniji in EU in jih je nanizal.
Najbolj si bodo Otočani zapomnili misel o tem, da bi bila Britanija na koncu vrste za trgovinske sporazume z ZDA, če bi zapustila EU, in da bi trajalo pet do deset let, da bi državi sklenili te sporazume (nič prej kot trajajo pogajanja med ZDA in EU).
Britancem je tudi povedal, da bi imela Britanija manj vpliva v Evropi in posledično manj globalnega vpliva, če bi zapustila EU. »Ker se močno zanašamo na Britanijo kot globalno partnerico pri celi vrsti vprašanj, si želimo, da bi imela več vpliva,« je dejal Obama.
Velika politična usluga
Premier David Cameron je med obiskom zelo poudarjal kako velika prijatelja sta z Obamo, čeprav si nista niti približno tako blizu, kot sta si bila Thatcherjeva in Reagan ali Blair in Clinton, preden je Blair začel igrati Bushevega pudlja. Z zelo verjetno zadnjim predsedniškim obiskom na Otoku je Obama naredil Cameronu veliko več kot veliko politično uslugo. Britancem je jasno povedal, da imata (po njegovem) glede članstva v EU prav Cameron in drugi zagovorniki članstva, narobe pa zagovorniki odhoda. Slednje je tako razsrdil, da so se nekateri od njih spozabili in pozabili, da gre za predsednika najmočnejše države na svetu, s katero naj bi imela Britanija posebne odnose že od druge svetovne vojne. Najmanj se je obvladal neuradni kolovodja brexita, londonski konservativni župan in poslanec Boris Johnson, ki bi rad Camerona predčasno izselil iz Downing streeta 10.
Obama ga je očitno najbolj razburil s tem, da je raztrgal njegovo trditev, da bi Britanija, če bi zapustila EU, zelo hitro sklenila trgovinske sporazume z ZDA. Nekateri Johnsonu očitajo celo rasizem, ker je dejal, da je »delno kenijski predsednik Obama odstranil doprsni kip Winstona Churchilla (medvojnega britanskega premierja) iz ovalnega urada, ker njegovi predniki niso marali britanskega imperija, ki ga je Churchill vročično branil«. S to staro zgodbo s prihodom Obame v Belo hišo je hotel Johnson pogreti staro trditev, da je Obama protibritanski in namigniti, da v srcu nima britanskih interesov. Obama ni omenjal ne Johnsona ne njegove kritike. Vseeno ga je elegantno »pohodil« in mu gotovo znižal ratinge med Britanci, ko je dejal, da občuduje Churchilla in da je njegov kip prestavil v zasebni del Bele hiše, da ga lahko vidi vsak dan.
Pohojeni Johnson
V vsakem primeru je Johnson izzvenel ceneno, ne na ravni nekoga, ki bi rad bil premier, tudi ko je predsednikove besede razglasil za hinavske, smešne in čudaške. Izzvenel je kot eden izmed gostilniških evroskeptikov, ki trdijo, da EU določa dolžino banan in ukrivljenost kumar, ko je dejal, da se pogajanja o trgovinskem sporazumu med ZDA in EU vlečejo zaradi absurdnih problemov, kot so francoske omejitve pri uvozu hollywoodskih filmov in grška sovražnost do ameriške različice grškega sira feta.
Za dobro mero ameriškega posega v referendumsko kampanjo o članstvu v EU je poskrbela tudi Hillary Clinton, nekdanja prva dama in zunanja ministrica in vodilna demokratska predsedniška kandidatka z oceno, da bi bil britanski odhod iz EU napaka, da je sodelovanje med ZDA in Evropo najmočnejše, kadar je Evropa združena in da ceni močan britanski glas v EU. mš
