Čeprav oranžna vina konservativni pivci, ki prisegajo na belo in rdeče, včasih primerjajo celo s pokvarjenimi belimi vini, saj njihova barva variira od svetlo rumene do temno oranžne barve in celo rdečkaste barve, so v zadnjih desetih letih med bolj modnimi ljubitelji vin postala kulinarična poslastica in edinstven enološki presežek v tradicionalnem vinskem svetu.
Ne glede na vse polemike okrog barve in okusa, je dejstvo, da so se oranžna vina tudi uradno priključila bratovščini belih, rdečih in rose vin in da so posebna, saj so narejena po postopku, s katerimi se večinoma delajo rdeča vina. To pomeni, da belo grozdje po trgatvi ne roma takoj v prešo, ampak se skupaj z grozdnim olupkom več dni, tednov ali mesecev namaka v posodah – macerira in se zato navzame močnejše rumene barve, ki se skriva v grozdnih olupkih.
Pri nas, še preden je to postalo modno
Takšni postopki so bili še pred modnim trendom, ki so ga vpeljali v ZDA in je kasneje obnorel tudi Evropo, predvsem pa Azijo, doma tudi v naših krajih predvsem na območju Brd, Colia, Istre, Krasa, Vipavske doline in Furlanije. Zato tudi ni čudno, da so med najboljšimi in mednarodno uveljavljenimi vinarji, ki proizvajajo oranžna vina, tudi slovenski negovalci trt in proizvajalci vin.
Oranžna vina že pridelujejo v praktično vseh tradicionalnih vinorodnih deželah Evrope, v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Španiji, na Madžarskem, v Srbiji, pa tudi v novih vinorodnih deželah, kot so Nova Zelandija in ZDA. Še raje kot z oranžno barvo, ki ima za marsikoga lahko negativen prizvok, mnogi proizvajalci raje govorijo o biološko pridelanih vinih, ki jih delajo v lesenih posodah po starih načelih z umnostjo, strumnostjo in nadzorom nad celotnim biokemičnim procesom. Koliko časa jih držijo na tropinah, niti ni pomembno, važno je, da so vina naravna, da pri negovanju trt ne uporabljajo mineralnih gnojil in da jih ne škropijo s sistemskimi preparati. Za škropljenje večinoma uporabljajo le baker in žveplo ter preparate, ki imajo posebne certifikate, da so narejeni iz ekoloških sestavin.
Stroge zahteve za vinarje, ki predstavljajo svoja vina
Na Festivalu oranžnih vin, ki bo že peto leto zapored potekal na Manziolijevem trgu in v Manziolijevi zapuščeni stari občinski palači na Velikem trgu, ki so jo na občini spravili v pogon prav zaradi oranžnih vin, se bo letos predstavilo nekaj čez 60 vinarjev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Gruzije. Spremljala jih bo pestra paleta kulinaričnih poslastic, ki po nepisanih pravilih sodijo k močno obarvanim in alkohola polnim belim vinom.
Več kot dvajset kuharskih mojstrov iz raznih gostinskih obratov, okrepčevalnic, gostilnic in turističnih kmetij bo pripravljalo prigrizke, po tradiciji pa gre pričakovati tudi poseben kulinarični nastop lokalnih ribičev, ki kot del spremljevalnega programa v lonce polagajo sveže ulovljeno raznoliko morsko prebivalstvo. A glavna na prireditvi bodo seveda vina, ki so morala, preden bodo dobila glavno besedo na festivalu, prestati dokaj stroge zahteve. Vsak vinar, ki nastopi na prireditvi, mora zagotoviti, da so njegova vina pridelana iz belih sort grozdja s postopkom podaljšane maceracije, ki ni bil krajši od 36 ur, da je bilo grozdje, iz katerega je nastalo vino, pridelano na čim bolj sonaraven način, brez sistemskih škropiv, da je bilo obrano ročno, da so vina narejena brez dodanih kvasovk, s čim manj čarovnijami v obliki enoloških posegov, in da je žveplo dodano v mikroskopskih količinah. Festivalske duri se bodo odprle ob 14. uri, uradno pa bo prireditve konec ob 21. uri.
