Nekatere vinske zgodbe nimajo lepega konca. Ena takih je zgodba mariborskega Vinaga, ki je v stečaju. Ob tem se je izkazalo, da Slovenija ne premore toliko vinoljubcev, da bi lahko kupili vso zalogo Vinagovih vin. Res pa je tudi, da je cena precej visoka. Konec lanskega leta je bila razpisana dražba za skoraj 100.000 različnih steklenic iz Vinagove vinske kleti. Od tega je bilo 151 steklenic različnih vrst arhivskega vina.
Največji zaklad je bilo 18 steklenic laškega rizlinga iz leta 1946 iz vinogradov na Svečini, ki veljajo za Vinagov grand cru. Legenda pravi, da so bile sicer do druge svetovne vojne v kleti tudi starejše steklenica, a so jih spili nemški vojaki. Kakor koli – vsaka steklenica tega laškega rizlinga je bila ocenjena na 1470 evrov. Na zadnjem seznamu za prodajo, ki jo je sodišče objavilo konec marca, pa je mogoče najti laški rizling tega letnika tudi za borih 18 evrov. Po mnenju Gregorja Šerbine, ki je pri najemniku Vinagove kleti Vinmarju zadolžen za turistične oglede kleti, je to sramotno. Ali pa to le pomeni, da vino ni več pitno in da je vse le še prestiž zaprašene steklenice arhivskega vina z letnico izpred sedemdesetih let. »V arhivu se že kar nekaj let ni prav nič delalo, zato so vina v arhivu pod velikim vprašanjem glede užitnosti,« je še opozoril Šerbino.
Vinska zaloga ocenjena na 2,7 milijona evrov
Vinagova vinska klet, kjer hranijo tudi zbirko arhivskih vin, je res neverjeten del slovenske vinske zgodovine, saj njena zgodovina sega v 19. stoletje. Toda od stečaja Vinaga naprej je problem tudi v tem, da je arhivski del kleti zaklenjen. »Obiskovalcem pokažemo le zaklenjena železna vrata arhivske kleti in povemo, da je tam arhivsko vino,« je dejal Šerbino. Na degustaciji vina obiskovalcem ponudijo vina trenutnih letnikov, legendarnega Mariborčana, pa tudi nove penine.
V zaklenjenih arhivskih komorah Vinagove kleti naj bi potencialni kupec zbirke vin še pol leta po nakupu lahko hranil dragocena vina. Tako je bilo vsaj določeno ob prvi neuspešni dražbi. Zato je zdaj sodišče na predlog stečajnega upravitelja Vinaga Simona Prelogarja določilo, da se začne zbiranje nezavezujočih ponudb za možnost prodaje po delih oziroma posameznih vinih. Na prvi dražbi so namreč prodajali celotno Vinagovo vinsko zalogo, ki je bila ocenjena na 2,7 milijona evrov. Cenitev zaloge vina je opravil sodni cenilec Marjan Golja, ki je sicer v seznamu cenilcev ministrstva za pravosodje naveden kot cenilec gradbene in strojne opreme. Tržna vrednost vin naj bi bila celo 3,9 milijona evrov. »Dejanske vrednosti vin ne poznam, pri tem mislim na vrednost, po kateri bi jih bilo mogoče prodati,« je priznal tudi stečajni upravitelj Prelogar in dodal: »Likvidacijska vrednost je 2,7 milijona evrov.«
In za to ceno ni bilo interesentov za nakup. Zato iz vse Vinagove vinske zaloge še ni bila prodana nobena steklenica vina. Zdaj bodo skušali prodati vsaj arhivska vina, tokrat tudi posamezno. Na seznamu je 151 arhivskih steklenic. Toda stečajni upravitelj bi pri prodaji v obliki nezavezujočih ponudb še vedno dal prednost tistim, ki bi dali ponudbe za celotno zaloga Vinagovega vina. Kar pa nikogar ne omejuje pri tem, da bi dal ponudbo za vino z letnikom svojega rojstva, recimo. Takih priložnosti v Sloveniji ni veliko.
