Predstavniki ministrstva za obrambo in novomeške mestne občine so v sredo ponovno sedli za skupno mizo in se pogovarjali o ureditvi novomeškega romskega naselja Žabjak. Vendar, kot pravijo na občini, je šlo zgolj za delovni sestanek, ki ni prinesel konkretnih dogovorov. Na ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da so že izvedli parcelacijo območja (skoraj 80 odstotkov naselja leži na zemljiščih ministrstva), glede prenosa parcel na občino pa nimajo nobenih zadržkov, vendar naj bi se ta opravil šele po sprejetju sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, ki bo namembnost območja opredelil kot poslovno-stanovanjsko območje.
Po sedanjem prostorskem načrtu so ta zemljišča namreč opredeljena kot kmetijska in gozdna. Dva odstotka zemljišč sta v lasti občine, dobrih pet odstotkov je v lasti enega od Romov, lastniki preostalih 13 odstotkov pa so druge fizične osebe. V spodnjem delu naselja, v Brezju, je okrog 30 legalnih stanovanjskih hiš, vsi preostali objekti, mnogi med njimi so barake, so postavljeni na črno.
S peticijo k predsedniku vlade in države
Člani Zveze Romov za Dolenjsko so nedavno županu Gregorju Macedoniju predali peticijo z okrog sto podpisi novomeških Romov, s katero opozarjajo na nevzdržne razmere v največjem novomeškem romskem naselju in pozivajo k njegovi čim prejšnji legalizaciji. V začetku aprila so peticijo predali tudi predsedniku državnega zbora, predsedniku države, varuhinji človekovih pravic, direktorju urada za narodnosti ter jo poslali tudi predsedniku vlade.
Toda Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike je do načrtov občine skeptična. »Evropska komisija je potrdila naše razmišljanje, da getoizacija ni prava pot reševanja romske problematike, Slovenija pa počne prav to,« pravi Silvo Mesojedec, predsednik civilne iniciative. »Če bo občina z novim prostorskim načrtom ustvarila pogoje za širitev naselja in če ne bo ponudila konkretnega načrta, kako zmanjšati to romsko naselje, se bomo primorani upreti.« Krajani Bučne vasi so svoje nasprotovanje legalizaciji Žabjaka v preteklih letih že večkrat izrazili z zaporo krožišča v Bučni vasi, leta 2011 tudi s shodom pred novomeškim rotovžem.
»Naselje bi morali postopno zmanjševati«
Po mnenju Mesojedca bi bilo treba naselje urediti v okvirih zazidalnega načrta iz leta 1984, ki v Brezju predvideva štirideset enodružinskih hiš. Takrat je tam živelo okrog dvesto Romov, danes naj bi jih bilo skupaj z Žabjakom vsaj 650, po nekaterih podatkih celo 800. Ker konkretnih rešitev ni bilo, je civilna iniciativa leta 2011 sama pripravila predlog urejanja naselja z mobilnimi hiškami, ga poslala tedanjemu in vsem naslednjim predsednikom vlad, vendar odziva ni bilo.
Toda Macedoni Mesojedcu odgovarja: »Urejanje naselja Žabjak ne pomeni njegove legalizacije v sedanji obliki, ampak ureditev novega naselja na isti lokaciji, ki bo glede zasnove ustrezalo namenu zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer v okviru javnega socialnega programa. Ta namen se bo odrazil v urbanistični zasnovi naselja, arhitekturni zasnovi objektov, načinu in pogojih rabe bivanjskih enot.«
Kot dodaja, bi bilo prav, da tudi civilna iniciativa pove, da je pogoj za uresničitev njenega predloga sprejem prostorskega akta. Macedoni še pojasnjuje, da so se s predstavniki Romov, civilne iniciative in krajevne skupnosti že leta 2013 poenotili, da naselja Žabjak realno ni mogoče preseliti, da pa je stanje nevzdržno in terja urejanje naselja. »Javno lahko tudi zagotovim, da bodo ukrepi urejanja romskega naselja vzporedni z ukrepi izboljšanja razmer v okoliških naseljih,« še dodaja.