Mandarić, ki ga je incident presenetil, saj pravi, da takšnega primera kot predsednik in lastnik klubov v skoraj petdesetih letih delovanja v nogometu še ni imel, je najprej uslišal glas slačilnice, naj trener obdrži službo. Ko je Nogometna zveza Slovenije (NZS) kaznovala Nikolića s sedmimi tekmami prepovedi vodenja ekipe, torej do konca državnega prvenstva, in je incident dobil mednarodne razsežnosti, je vendarle spoznal, kako hud prekršek je naredil Nikolić.
Prelomni trenutek se je zgodil, ko so Mandarića začeli klicati prijatelji iz Anglije, kjer je bil v petnajstih letih lastnik treh tradicionalnih klubov Portsmouth, Leicester City, ki je tik pred senzacionalnim naslovom prvaka, in Sheffield Wednesday, ki jih je rešil pred propadom. Angleži, ki so poleg Američanov najbolj občutljivi za rasizem, so mu oporekali, da je v primeru Nikolić spremenil slog vladanja, za katerega je bilo doslej značilno, da so bile vse poteze narejene tako, kot je najbolje za klub.
Afera z rasizmom je le zadnja v seriji napačnih potez, za katere je po hierarhiji prvi na udaru predsednik Mandarić, a največji del krivde nosi športni direktor Ranko Stojić, ki s svojimi potezami klub peha v vedno nove nesreče. Čeprav je trener Marijan Pušnik z Olimpijo osvojil naslov jesenskega prvaka in skozi dirkaški nogomet z veliko ritma, všečno napadalno igro in točo golov na mednarodni trg izstrelil Andraža Šporarja in Ezekiela Hentyja, s prodajo katerih je klub zaslužil osem milijonov evrov, je bil temperamentni in svojeglavi Korošec odpuščen. Stojić je v Ljubljano končno lahko pripeljal svojega beograjskega prijatelja Marka Nikolića, ki je padel zaradi rasizma, s čimer si je za vedno zaprl vrata za službo v zahodni Evropi. Za nameček je vlekel strokovno napačne poteze, ko se je ukvarjal le s prvo enajsterico, ne pa tudi z rezervisti. Športni direktor, ki rad prihrumi v slačilnico in tako ruši avtoriteto trenerjev, je povsem zgrešil z zimskimi nakupi večinoma brezposelnih nogometašev. Prava blamaža so bile zimske priprave na katastrofalnih igriščih v Istri na Hrvaškem.
Eleke, za katerega je Olimpija plačala Gorici rekordnih 800.000 evrov odškodnine, je še otrok, s katerim bi se morali trenerji posebej ukvarjati. Wobay se ni prilagodil na Slovenijo. Radović je po skoraj treh mesecih v Ljubljani še vedno nepripravljen. Prava blamaža je bila neregistracija Lazovića. Olimpija za nobeno težavo, v katero je zabredla med sezono, nima rezervnega načrta. Očitno so se posamezniki s svojimi dejanji tako zamerili žogi, da se nanjo dnevno zgrinjajo novi problemi.
Mandarić, ameriški poslovnež srbskega rodu, ki je obogatel v Silicijevi dolini, je za nakup Olimpije Izetu Rastoderju plačal štiri milijone evrov. Vložka v pol leta ni le povrnil, ampak ga je tudi oplemenitil z omenjeno zelo donosno prodajo dveh nogometašev. Včeraj je nakazal, da bi lahko že letos tudi odšel iz Olimpije. Krožijo govorice, da se bo vrnil na angleško klubsko sceno, omenja se tretjeligaš Coventry. Mandarić nima težav le s člansko ekipo, ki je daleč od šampionske forme, s katero bi nagnala strah v kosti Mariboru, ampak se zatika tudi pri gradnji načrtovanega vadbenega središča.
