Ameriški znanstvenik srbskega rodu? Ja, po Wikipediji v angleščini. V nemščini to ni tako izrecno, Tesla je uvodoma »opredeljen« s cirilično transkripcijo imena in priimka, krajem rojstva (Smiljan, hrvaška Vojna krajina, Avstrijsko cesarstvo) in krajem smrti (New York, ZDA), o tem, da je bil »izumitelj, fizik in elektroinženir«, ki je bolj ali manj vse svoje zamisli dobil in uresničil v ZDA, pa izvemo šele iz nadaljevanja. Po hrvaški Wikipediji pa je res spet nekaj drugega: Tesla je namreč »hrvaški in ameriški znanstvenik in izumitelj svetovnega slovesa« s »srbskim ali hrvaškim poreklom«.
Po srbski Wikipediji je prav tako nedvomno nekaj drugega: »Nikola Tesla je eden najbolj znanih srbskih in svetovnih izumiteljev in znanstvenikov s področja fizike, elektrotehnike in radiotehnike.« Omembi česarkoli hrvaškega v zvezi s Teslo se Wikipedija v srbščini v širokem loku izogne. Nikola da se je rodil v Smiljanu v Liki očetu Milutinu, srbskemu pravoslavnemu duhovniku, in mami Georgini (Đuki) v nekdanji Vojni krajini Avstrijskega cesarstva. Pa da ne bi tega kdo spreminjal, kajti »ta stran je zaklenjena za nadaljnje spremembe anonimnih uporabnikov in novincev zaradi njihovega sumljivega prispevka«. (Enako velja za angleške, nemške in hrvaške Wikipedijine članke o Tesli.) In podobno kot se hrvaška Wikipedija trudi z iskanjem dokazov za Teslovo hrvaško poreklo, se srbska ukvarja z iskanjem korenin njegove družine po Hercegovini in Črni gori.
Bosanska Wikipedija je bolj »neuvrščena«, saj za Teslo pravi, da je bil ameriški znanstvenik srbskega rodu (in je prav tako zavarovana pred nezaželenimi spremembami), Hrvaško pa omeni vsaj ob robu v osnovnih biografskih podatkih, medtem ko slovenska (edina od pregledanih prosto dostopna za urejanje Teslovega gesla), ki govori o »srbsko-ameriškem« elektroinženirju, Smiljan umesti v »današnjo Hrvaško« že v prvem stavku. Ne boste pa iz slovenske Wikipedije izvedeli, da je newyorški župan Fiorello La Guardia po glasbenem uvodu z Ave Maria in Tamo daleko (tradicionalno srbsko pesmijo, nastalo na grškem otoku Corfu oziroma Krfu, na katerega se je med prvo svetovno vojno čez Albanijo umaknila srbska vojska) 10. januarja 1943 po radiu poslovil od mrtvega Tesle z besedami slovensko-ameriškega pisatelja Louisa Adamiča. (La Guardia pri tem omeni, da Adamič in Tesla prihajata iz različnih koncev tiste države, »ki jo poznamo kot Jugoslavijo«; Wikipedije Jugoslavije ne omenjajo.) Slovo župana je omenjeno v angleški Wikipediji.
Zanesljivost Wikipedije
Prav usoden ta spregled Adamiča seveda ni, je pa simpatična obrobnost, kakršnih je Wikipedija polna in kakršnih v enciklopedijah, ki so jih sestavljali smrtno resni uredniki, od članov nacionalnih znanstvenih akademij navzdol, ni bilo. Recimo v eni najbolj znamenitih, Encyclopædii Britannici, kjer, mimogrede, za Teslo piše, da je bil rojen v »Smiljanu, Avstrijsko cesarstvo, danes Hrvaška« ter da je bil »srbsko-ameriški izumitelj in inženir«. Znanstvenost njihovih avtorjev in urednikov je Britannici, Brockhausu, francoski Encyclopédie in drugim knjižnicam znanja iz analognih časov zagotavljala avtoriteto, ki je ni bilo mogoče spodbijati ne glede na to, da so se določeni ljudje in dogodki tudi v njih s časom spreminjali.
Bilo je zato nemajhno presenečenje, ko je ugledna britanska znanstvena revija Nature komaj štiri leta po nastanku Wikipedije leta 2005 objavila, da Wikipedijini znanstveni članki dosegajo raven točnosti tistih iz Britannice in imajo približno enako stopnjo resnih napak. Britannica je kajpak ugovarjala, Nature očitke spodbijala, kasneje pa so tudi druge študije ugotovile, da, denimo, medicinski in znanstveni teksti na Wikipediji, čeprav jih pišejo »amaterji«, dosegajo visoke (poklicne) standarde. Vsaj dokler se ne pojavijo, kar se zlasti dogaja zadnja leta, določene civilne pobude (denimo proti cepljenju), ki v skladu s svojimi prepričanji organizirano spreminjajo Wikipedijine tematske prispevke.
Wikipedija je po poldrugem desetletju (na spletu se je pojavila januarja 2001 kot ena prvih platform za izkoriščanje »pameti množic«, crowd wisdom, kot eden prvih projektov z množičnim financiranjem, crowd sourcing, pa tudi kot eno prvih socialnih omrežij, resda precej svojevrstno) danes brez dvoma prvi spletni naslov za številne poklicne skupine (novinarje, učitelje in profesorje, zdravnike, zgodovinarje itd.), učeče se in radovedneže »kar tako«. Kar je njena največja prednost, množica avtorjev, ki so lahko anonimni, pa je tudi njena največja slabost. Zgodovina Wikipedije – in tukaj imamo v mislih le največjo, v angleškem jeziku – je polna velikih in malo manj opaznih napak, potegavščin, olepševanj in omalovaževanj (recimo določenih zgodovinskih oseb in sodobnikov), političnih in korporacijskih instrumentalizacij, zablod in navsezadnje »neuravnoteženosti«, zaradi katere imajo nekatere nepomembnosti ali nepomembneži dolge omembe, zgodovinsko bolj relevantna dejstva pa kratke. Del te manj slavne zgodovine lahko preberete kar na sami (ameriško-angleški) Wikipediji pod geslom Zanesljivost Wikipedije (Reliability of Wikipedia).
Hitler Nemec in Beethoven Avstrijec
Avstrijci so sijajno ljudstvo, svet so prepričali, da je bil Hitler Nemec in Beethoven Avstrijec, je njega dni menda dejal Billy Wilder, filmar s šestimi oskarji in skupno 21 nominacijami. Saj se spomnite Ninočke, Apartmaja, Bulevarja somraka, Priče tožilstva in drugih mojstrovin? Avstrijci znajo iz te svoje spretnosti še dandanašnji zbijati šale, a le, če ni zraven kakšnega Nemca. Njegova prisotnost bi jih opomnila, da izrek ne govori le o tem, kako znajo kovati (turistične) dobičke tudi iz tistega, kar v resnici ni »njihovo«, temveč pravzaprav opozarja na zelo različen odnos ene in druge nacije do nacizma.
Ponarodeli Wilderjev dovtip je na svojevrsten način našel mesto tudi na Wikipediji. Iz tiste v nemščini namreč uvodoma ne izvemo, da je Beethovnovo rojstno mesto Bonn v (današnji) Nemčiji (takrat delu Svetega rimskega cesarstva), medtem ko je pri Dunaju kot kraju smrti dodano »Avstrijsko cesarstvo«; prav tako je po nemški Wikipediji Beethoven skladatelj »dunajske klasike«. Nič narobe pravzaprav, kajti Beethoven se je na Dunaj preselil z 21 leti in tam ustvaril glavnino svojih del, a vendarle: angleška Wikipedija ga takoj uvodoma opredeli kot »nemškega skladatelja«. Hitlerja pa kot »nemškega politika«, pri čemer v prvem odstavku Avstrija ni omenjena. Tukaj je nemška Wikipedija v tem pogledu bolj neposredna in tudi manj »politično korektna«. Avstro-Ogrska kot država rojstva je navedena takoj, Hitler pa je opredeljen kot »diktator Nemškega rajha«.
In Billy (Samuel) Wilder? Rojen je bil v judovski družini v Galiciji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske, danes pa njegova rojstna Sucha spada pod Poljsko. Ker je večino in svoje najboljše filme posnel v ZDA, velja kajpak za ameriškega filmarja, čeprav je snemal že v Nemčiji, kamor se je preselil po prvi svetovni vojni (poprej se je na Dunaju, kjer je opustil študij, ukvarjal z novinarstvom). Ameriško-angleška in nemška Wikipedija ga torej predstavljata kot ameriškega režiserja in scenarista, »rojenega v Avstriji« oziroma »avstrijskega porekla«, poleg tega pa navajata vse druge prej omenjene podatke. Wikipedija v poljščini Sucho umešča v Avstro-Ogrsko, dejstva, da je danes poljska, pa izrecno ne navaja.
Wikirealnost
Toda pri Wilderju se Wikipedije glede rojstnega kraja vsaj strinjajo. Pri Adamu Mickiewiczu, denimo, se pravzaprav ne. Poljska pravi, da je bil rojen v Nowogródku, beloruska trdi, da v Navagradku, ruska govori o Novogrudku, litovska pa, da se je rodil v Naugarduku. Kajpak gre za en in isti kraj, vendar za dejstvo, da je bil ta takrat še poljski in nekaj let kasneje že v Rusiji, pred pesnikovim rojstvom naseljen pretežno z Litovci, potem pa z Belorusi in da je danes v Belorusiji, najhitreje izveste iz ameriško-angleške Wikipedije. Pesnik je bil potomec poljske (ali polonizirane) plemiške družine, ki je pisal v poljščini in ga (skoraj enako močno) častijo Poljaki, Litovci in Belorusi (drugi kot Mickevičiusa, tretji kot Mickе́eviča).
Za Mickiewiczevega sodobnika Franceta Prešerna Wikipedija v slovenščini zgolj ob robu navaja, da je bil rojen v Habsburški monarhiji in umrl v Avstrijskem cesarstvu (pri čemer obakrat doda »sedaj Slovenija«; Wikipedija v nemščini se Avstriji oziroma monarhiji sploh izogne (omenja zgolj Vojvodino Kranjsko), v angleščini (ki ima ob Prešernovem geslu že drugo leto opozorilo, da »subjektivno promovira predmet opisa«) pa je ob Vrbi tudi v glavnem tekstu omenjen habsburški imperij. Imperij dinastije potemtakem, ki je v 16. stoletju ustanovila lipiško kobilarno in v njej utemeljila pasmo konj, ki jo svet povezuje predvsem z dunajsko špansko jahalno šolo. No, o tej šoli iz slovenske Wikipedije ne izveste ničesar (tudi sicer je slovensko Wikipedijino geslo o lipicancu za deželo, ki ga je ovekovečila na kovancu in ga sploh ima za svojega – ne glede na to, da očitno ne ve, kaj bi s kobilarno v Lipici – nenavadno in presenetljivo kratko, veliko krajše od angleškega ali nemškega ter komaj kaj daljše od hrvaškega), in nič ne pove, denimo, o žrebcu Maestoso Mara, ki je doživel celih 41 let. Tega so svoj čas podarili jugoslovanskemu voditelju Josipu Brozu Titu (in ga omenja nemška Wikipedija).
Kot Teslovega tudi Beethovnovega in Hitlerjevega gesla v Wikipediji ne more urejati kdorsibodi, in ker enako velja za številna druga, Wikipedija v bistvu ni več ravno »prosto dostopna, brezplačna enciklopedija, ki jo lahko ureja vsakdo«, kot piše v njenem »zaglavju«. Že nekaj časa ni več in za to je poleg razvoja določenih orodij zaslužen tudi ameriški televizijski satirik Stephen Colbert, ki se je leta 2006 v eni izmed svojih oddaj temeljito ponorčeval iz »množične pameti« oziroma možnosti, da določena skupina ljudi ali celo posameznik dejstva subjektivno prilagodi ali spremeni in da »subjektivnost postane objektivnost«, če tega nihče ne opazi ali če je tistih, ki se s prikrojenim strinjajo, več od drugih. »Wikiality« je Colbert poimenoval takšna dejstva, torej realnost, ki obstaja v Wikipediji.
Jimmy Wales, soustanovitelj Wikipedije, se je hitro odzval in na letni skupščini glavnih urednikov še isto leto zaukazal preusmeritev od količine h kakovosti. Strožje urejanje je marsikoga odvrnilo od sodelovanja, a Wikipedija je zato pridobila večjo verodostojnost. Toda niti to niti naslednje leto uvedeni in odtlej nenehno izpopolnjevani algoritemski prečesovalnik vnosov ter kasneje dodajana druga digitalna orodja Wikipedije niso v celoti obvarovali niti pred »dejstvenimi napakami« in še manj politično oziroma ideološko obarvanostjo. Ob dobrih petih milijonih člankov, kolikor jih danes šteje Wikipedija v angleškem jeziku (približno še petkrat toliko pa v vseh drugih), je spletna enciklopedija »možni kompromis«, pravzaprav tako presenetljivo uspešen, da tega niti njena ustanovitelja (ob Walesu še Larry Sanger, ki je projekt kmalu zapustil, ustanovil in medtem opustil konkurenčno spletno enciklopedijo Citizendium in se zapletel v več javnih sporov z Walesom) nista mogla pričakovati. Angleži, na primer, ji zaupajo bolj kot stari teti BBC.
Kdo je izumil metuljčka?
Ker je najbolj uredniško in algoritemsko nadzorovana, je, rečeno z veliko mero previdnosti, najbolj zanesljiva najbrž ameriško-angleška Wikipedija, zlasti če izpustimo nekatere teme, ki močno polarizirajo družbo (ob že omenjenem cepljenju tudi splav in druge podobne), se nanašajo na aktualno politiko ali imajo opraviti z določenimi korporacijskimi interesi.
Toda tudi v angleščini so še vedno mogoče povsem običajne potegavščine, kakršna je bila tista o »izumu« metuljčka kot plavalnega stila. Več kot dve leti je na Wikipediji pisalo, da datum in avtor nista zanesljivo znana. Po eni inačici da se je metuljčka leta 1933 domislil Američan Henry Myers, po drugi pa tri desetletja prej Jack Stephens, med drugo svetovno vojno član znamenite britanske dešifrirne ekipe iz Bletchley Parka. Šele po dveh letih je nekdo ugotovil, da je Stephens izmišljena oseba, in potegavščino zbrisal. Prepozno, da je nekateri časopisi ne bi povzeli.
Zaradi naglega izpopolnjevanja orodij je kaj takšnega na Wikipediji dandanes verjetno težje ušpičiti kot pred sedmimi leti, a hkrati Wikipedija še danes ni očiščena vseh starih napak. Šele pred letom dni, navaja že omenjeni Wikipedijin vnos o zanesljivosti, so denimo odstranili geslo Jar'Edo Wens, pod katerim je bil opis domnevnega božanstva avstralskih aboriginov. Članek, ki ga je nemara napisal in božanstvo po sebi poimenoval neki Jared Owens, je na Wikipediji preživel več kot devet let in je s tem menda najbolj trdovratna potegavščina vseh časov.
Lažje kot Wikipedijo v angleščini, nekakšno globalno »izdajo«, je očitno manipulirati Wikipedije v drugih jezikih, zlasti manjših, za katere je manj ali pa sploh ni digitalnih nadzornih orodij, po drugi strani pa je za »zainteresirane« skupine ali posameznike »prisvojitev« gesel manj zapletena in neredko, kot ponazarjajo nekateri navedeni primeri, tudi družbeno sprejemljiva, celo spodbujana v skladu z nacionalno-politično usmeritvijo. Kajti, česar tu in tam kdo nemara ne ve, še več pa jih na to ob preklapljanju med jeziki ali iskanju gesel preprosto pozabi, Wikipedije »se medsebojno ne prevajajo«. To seveda ne pomeni, da tega ne počnejo ljudje. Če, denimo, v slovenski Wikipediji poiščete geslo polglasnik, boste zdaj spet poučeni, da gre za »samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke«. To je pisalo tudi lani, vse do januarja letos, ko se je nekomu zazdelo, da bi bilo polglasniku lepše reči »bumbar samoglasnik« (niti ne teleban, čeprav očitno prosto po dummy vowel). »Ne morš zmerjat glasu s bumbarjem,« je minuli torek, po treh mesecih, komentiral nekdo drug in definicijo popravil na prejšnjo.
