Omalovaževanje knjig in člankov, ki opozarjajo na laži, prikrivanja in napačne interpretacije rezultatov raziskav, je neumestno. Večino teh so napisali zdravniki, ki so pri delu z bolniki ugotovili škodljivost hipoteze dieta-srce. Značilno je, da nobenega od teh avtorjev farmacevtske multinacionalke niso tožile, čeprav vemo, da pogosto plačujejo čete advokatov, da njihovih sleparij z zdravili ne bi javno obravnavali.

Hipoteza dieta-srce še vedno ni potrjena z raziskavami. Veseli me, da so potrdili, da so diete za zniževanje holesterola povsem nepotrebne in nepomembne, ker z dieto pač ne moremo znižati holesterola v krvi. Citiram Kebra in sodelavce: »Čeprav je že dolgo znano, da človeško telo nadomesti zmanjšan vnos holesterola z lastno sintezo in da celo drakonske omejitve v hrani komaj opazno vplivajo na krvni holesterol, smo pri dietnem svetovanju dolgo časa odsvetovali uživanje jajc.«

Razen jajc je bil veliko bolj nevaren nasvet, naj maslo zamenja margarina. Transmaščobe v margarini so edina vrsta maščob, za katere je dokazano, da škodijo žilam. Kot pove Keber, je enkraten namaz margarine (5 gramov) povečal tveganje za infarkt za 20 odstotkov. To zamenjavo je dolga leta z vso avtoriteto znanosti priporočala tudi naša medicinska stroka in s tem ljudem povzročila kar nekaj škode. Vem, da so bili ti dietni nasveti objavljeni v najboljši veri, da so koristni, kar samo potrjuje znani pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Transmaščobe na Danskem niso povsem prepovedane, pač pa so po odločitvi danskega parlamenta leta 2003 omejene na največ 2 odstotka vseh maščob v prehranskem izdelku. Naša medicinska stroka (ministrstvo za zdravje, IVZ, strokovnjaki) do sedaj, več kot dvanajst let pozneje, ni zmogla predstaviti parlamentu zahteve za podobno omejitev.

Če bi naši strokovnjaki prebrali katerega od kritičnih člankov ali knjig, nad katerimi so tako vzvišeni, bi morda prebivalcem Slovenije že pred tridesetimi ali štiridesetimi leti prihranili desetletja mučenja z nespametno in škodljivo dieto za zniževanje holesterola.

Delitev maščob po srčno-žilni varnosti je samo domislica holesterolske hipoteze brez dokazov, razen omenjenih transmaščob. Tudi zgodba o transmaščobah je podobna zgodbi o holesterolu, saj so veliki proizvajalci in trgovci z oljem več kot deset let uspešno preprečevali objavljanje rezultatov o njihovi škodljivosti. Dva ameriška raziskovalca, ki sta prva poročala o tem, so onemogočili, tako da sta šele leta 1990 Šveda Katan in Mensink, ki ju niso mogli ustrahovati, rešila čast raziskovalcev z objavo kritičnih člankov. (1)

Pri živalih v naravi najdemo aterosklerozo. Pri pingvinih, kljub temu da jedo skoraj samo ribe, je zelo izražena, podobno tudi pri pticah, čeprav se hranijo pretežno z zrnjem, ateroskleroze pa ne najdemo pri plenilcih. (2)

Omenjanje prednikov iz mlajše kamene dobe kot argument za holesterolsko hipotezo lahko razumem samo kot paleofantazije.

Masaji v Afriki imajo najnižje vrednosti holesterola na svetu, kot je ugotovila raziskava Vanderbiltove univerze. Hranijo se z mesom in mlekom svojih živali, maščobe sestavljajo 60 odstotkov kalorij njihove hrane.

Inuiti v kanadski Arktiki pojedo 70 do 80 odstotkov kalorij dnevne prehrane v obliki maščob. Pri obeh ljudstvih so kronične bolezni, kot so diabetes, visok krvni tlak, rak in druge, skoraj neznane.

Raziskava PREDIMED je bila v skladu z vsemi trditvami holesterolske hipoteze. Preiskovancem v kontrolni skupini so svetovali, naj močno omejijo uživanje jajc, maščob, olj, mesa, mastnih rib, oreškov, v bistvu torej dieto z malo maščobami, kot je znana v hipotezi dieta-srce. V skupinah z mediteransko dieto so eni skupini posebej dodali še olivno olje, drugi skupini oreške. Raziskava je torej dokazala, da je mediteranska dieta boljša kot holesterolska dieta z malo maščobami.

Citat članka Dušana Kebra: »Sredozemska dieta se od prej svetovanih diet razlikuje predvsem po večji količini rib in stročnic, ne pa v deležu nasičenih in nenasičenih maščob. Kako deluje, ni jasno, vsekakor ne preko znižanja krvnega LDL-holesterola – kar seveda ni pomembno.«

Presenetljivo, da LDL-holesterol za Kebra ni več pomemben, ko pa vsa hipoteza dieta-srce danes temelji na zniževanju »hudobnega« LDL-holesterola.

Danes naj bi v medicini odločali o diagnostiki in zdravljenju na osnovi kliničnih raziskav, sistematičnega pregleda relevantnih študij in metaanaliz. V Sloveniji smo izraz evidence based medecine prevedli kot znanstveno utemeljena medicina. Odločanje o zdravljenju naj torej ne bi več temeljilo na tradiciji in subjektivni presoji strokovnjakov, pogosto brez analize znanstvene literature, pač pa na dokazih.

Za konec moram ponovno citirati Kebra: »Kritizirane študije svojih trditev res niso dokazale. Vendar se pri tem Jančar ne zaustavi, temveč naredi salto mortale: ker študije niso dokazale povezave, ta tudi v resnici ne obstaja.«

Toliko o znanstveno utemeljeni medicini.

O povezavi zdravljenja s statini in rakom bom zaradi omejenega prostora pisal prihodnjič.

BORIS JANČAR

1 Mensink R. P., Katan M. B., Effect of Dietary Trans Fatty Acids on High-Density and Low-Density Lipoprotein Cholesterol Levels in Healthy Subjects. NEJ, 1990, 324:338-340

2 Lindsay S., Chaikoff I. L., v: Sander M., Bourne G. H. (ed.), Atherosclerosis and its origins, Academic Press NY 1963, 349-437.