Pridelovalci mleka v enakem položaju kot naftarji

Trgovci posnemajo smetano

Odkupne cene mleka upadajo že dobri dve leti. Na vrhuncu so znašale 0,36 evra, danes pa se gibljejo okoli 0,26 evra. Točnega podatka sicer ni, saj so odkupne cene mleka različne med odkupovalci in rejci, ki se lahko vsak posebej pogajajo za ceno. Ta je po pojasnilih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) seveda odvisna tudi od vsebnosti maščob in beljakovin ter števila mikroorganizmov.

Kljub razlikam med posameznimi rejci in odkupovalci je trend več kot očiten. Odkupne cene mleka so se v manj kot dveh letih znižale za skoraj 28 odstotkov, medtem ko se je liter svežega mleka v trgovinah sočasno v povprečju podražil za 3,4 odstotka, na 0,89 evra. Na videz skromna rast cene pomeni, da so si nekateri na poti od prirejevalcev, torej kmetov, prek mlekarn do trgovinskih polic zaračunali precej višje marže.

Če je znašala razlika med odkupno ceno mleka in njegovo prodajno ceno v trgovinah na začetku leta 2014 okoli 0,5 evra, je do danes zrasla že na 0,62 evra – za kar 24 odstotkov. »Vso razliko poberejo prav trgovci, v Sloveniji namreč niso urejena razmerja znotraj verige od rejcev, zadrug, mlekarn do trgovcev,« so opozorili v KGZS in dodali, da v tržno urejenih državah trgovine vračajo razliko v ceni rejcem in jim tako pomagajo prebroditi težek položaj.

Pri tem je treba poudariti, da se večina drugih mlečnih izdelkov ni podražila, jogurt (navadni s 3,2 odstotka maščobe) je cenejši za slabih 14 odstotkov, skuta za pet odstotkov, trajno mleko za šest, trdi sir (45 odstotka maščobe) pa za štiri odstotke. A te pocenitve so še vedno izdatno nižje od skoraj 30-odstotnega znižanja odkupnih cen mleka pri pridelovalcih.

Najprej investicije, danes težave

Ravno pridelovalci so največje žrtve trenutnih razmer na trgu, za katere so si nekateri deloma krivi sami, večina pa je žrtev mlekarn in odprave evropskih kvot za proizvodnjo mleka. »Nekateri rejci so začeli investicije v objekte in posledično v večanje staleža govedi. Razmislek je bil sledeč: Čim več namolzeš, nižji je strošek na enoto proizvoda,« so pojasnili v KGZS. A to je privedlo do visokih presežkov ponudbe in strmoglavljenja cen. Položaj pridelovalcev sta še dodatno zaostrila ruski embargo in nižje povpraševanje po mleku v azijskih državah, ki se soočajo s svojo različico gospodarske krize.

»Rejci, ki so izvedli investicije v hleve in živino, so zdaj v težjem položaju, saj morajo vračati posojila. Zato jim ne preostane drugega, kot da povečujejo prirejo, saj jim samo to prinaša večji prihodek,« so pojasnili v KGZS. Toda ravno s tem si kmetje še otežujejo položaj, saj cene posledično še bolj padajo. V takem okolju mnogi ne bodo obstali. »Mali rejci so tako in tako že nehali s tržno prirejo mleka, če še niso, pa zagotovo bodo, saj niso odvisni od denarja, ki ga dobijo za mleko,« ocenjujejo v KGZS in dodajajo, da prireja mleka cenovno zagotovo ni več zanimiva dejavnost.