Zdravje in stavbe

Premalo se zavedamo vpliva, ki ga ima arhitektura na naše zdravje, dobro počutje in učinkovitost. Zdravo delovno in bivalno okolje sta ključna elementa trajnostne gradnje in razvoja. V zadnjih 20 letih se je trajnostna gradnja iz nišnega segmenta razvila v novo poslovno gonilo. Kljub temu trendi napovedujejo, da nove, trajnostne, učinkovite zelene stavbe ne bodo več zadostovale. Morale bodo biti učinkovite tudi z vidika stroškov porabe energije, naravnih virov, predvsem vode, ter zagotavljati vseživljenjsko varčno vzdrževanje. A najprej bodo morale postati zdrave.

Javno zdravje ni le medicinsko vprašanje. Je izjemno kompleksen preplet politike, gospodarstva, kulture in čustev. Prav zato bi se morali bolj pozorno posvetiti vplivu arhitekture na javno zdravje. Pred tremi leti je Svetovna organizacija za trajnostno gradnjo (World Green Building Council – WGBC) pripravila poročilo Poslovni model za trajnostne stavbe, v katerem so predstavili konkurenčne prednosti in dodano vrednost trajnostno zgrajenih stavb za investitorje in lastnike. Poglavje, ki je med investitorji zbudilo največje zanimanje, govori prav o vplivu trajnostnih stavb na zdravje, dobro počutje in učinkovitost uporabnikov. V njem so izpostavili poslovne prednosti trajnostnih, bolj zdravih stavb, ki so zgrajene iz človeku in okolju neškodljivih materialov, v katerih je dovolj naravne svetlobe in so dobro naravno prezračevane. Med drugim navajajo, da izboljšanje prezračevanja dvigne produktivnost zaposlenih do enajst odstotkov, boljša razsvetljava pa do 23 odstotkov.

Sindrom bolnih stavb

V nasprotju z zdravimi delovnimi prostori poznamo tudi učinek bolnih stavb, »sick building sindrom«, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila kot dobremu počutju in zdravju škodljiv vpliv, ki ga ljudje občutijo v delovnih prostorih. Vplivi bolnih stavb se pri ljudeh kažejo v obliki suhih in rdečih oči, polnega nosu, kihanja, glavobolov in utrujenosti.

Sindrom bolnih stavb je v Sloveniji neznanka, saj nihče sistematično ne zbira podatkov o povezavi med zdravjem in slabim počutjem prebivalcev bolnih stavb. Vprašanje je tudi, koliko zdravnikov v težavah ljudi prepozna povezavo z bolnimi stavbami. Tuje raziskave so pokazale, da oboleva okoli 25 odstotkov zaposlenih, ki delajo v bolnih stavbah. Če upoštevamo pri nas že tako visoko stopnjo odsotnosti z dela, je povezava med zdravjem ljudi in bolnimi stavbami tema, ki je izjemno aktualna. Podatki za Slovenijo namreč kažejo, da stopnja zdravstvenega absentizma pri nas znaša šest odstotkov BDP. Po raziskavah, objavljenih v Human Resource Managent Magazine, pa je delež absentizma, višji od treh odstotkov, pokazatelj upadanja uspešnosti podjetja.

Pomen zdravja za podjetja

Nič ni pomembnejše od zdravja in dobrega počutja nas samih in naših najdražjih. Prav tako je za večino delodajalcev zdrava, srečna delovna sila bistvena sestavina za produktivno in uspešno poslovanje na dolgi rok. Po podatkih iz poročila WGBC stroški osebja, vključno s plačami in bonitetami v storitvenem sektorju, običajno predstavljajo okoli 90 odstotkov stroškov poslovanja podjetja. Iz tega sledi, da bi morala biti učinkovitost zaposlenih ali kar koli, kar vpliva na njihovo učinkovitost, glavna skrb vsake organizacije. To kaže na priložnost za vsa podjetja, da začnejo razmišljati drugače in uporabijo lastne fizične prostore za ustvarjanje konkurenčnega dobička. Skromni napredki na področju zdravja in produktivnosti zaposlenih lahko imajo pomembne finančne posledice za delodajalce. Ta enačba postaja središče poslovnega modela za zdrave in učinkovite pisarne. Prihranki pri tem pa so veliko večji od vseh drugih finančnih prihrankov, povezanih z učinkovitostjo in upravljanjem stavbe. (ohs)