V generalni skupščini Združenih narodov se bodo jutri postavili po robu desetletja dolgi tradiciji skoraj povsem zakulisnega izbiranja prvega človeka svetovne organizacije. V skladu z napori po bolj odprtem procesu bo osem kandidatov za generalnega sekretarja OZN, tudi bivši slovenski predsednik Danilo Türk, v nastopih od torka do četrtka najprej prebralo svojo vizijo izzivov in priložnosti svetovne organizacije, nato pa bodo prejemali vprašanja držav članic in če bo dovoljeval čas, tudi globalne javnosti, ki lahko sodeluje prek družbenih omrežij. Gre za nov pristop, s kakršnim Združeni narodi nimajo izkušenj, zato tudi ni čisto jasno, kako se bo obnesel.
Res je, da ima generalna skupščina pristojnost, da na koncu generalnega sekretarja izvoli. Toda kandidata izbere petnajstčlanski varnostni svet, kjer ima pet držav pravico veta, v ozadju potekajo lobiranja in kupčkanja, končni rezultat pa je bil po trditvah kritikov, kakršna je organizacija »Eden za sedem milijard«, skoraj vedno šibak kandidat. Ali kot pravi znani rek med kritiki, bil je bolj sekretar kot pa generalni.
Ta postopek izbire, ki je zapisan v ustanovni listini OZN, se formalno sicer ne spreminja. A pobuda zlasti majhnih držav, naj se proces bolj odpre, je doživela nekaj uspeha. Decembra lani sta predsednik generalne skupščine, Danec Mogens Lykketoft, ter tedanja predsedujoča varnostnemu svetu, ameriška veleposlanica pri OZN Samantha Power, začrtala postopek, ki se je začel s pobudo državam članicam, naj čim prej javno predlagajo svoje kandidate in naj bodo med njimi ženske. Postopek kandidature je predvsem odprt, čeprav se nekako pričakuje, da naj bi generalni sekretar tokrat prišel iz vzhodnoevropske skupine držav.
Predlaganih kandidatov je zdaj osem. To so črnogorski zunanji minister Igor Lukšić, generalna sekretarka Unesca Irina Bokova iz Bolgarije, bivši portugalski premier in bivši vodja visokega komisariata OZN za begunce Antonio Guterres (ti trije se bodo predstavili jutri), Türk, bivša hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, bivša moldavska zunanja ministrica Natalia Gherman (ti trije se bodo predstavili v sredo), bivša novozelandska premierka in voditeljica razvojnega programa OZN Helen Clark ter bivši makedonski zunanji minister in bivši predsednik generalne skupščine OZN Srđan Kerim, ki se bosta predstavila v četrtek. Türk se bo v sredo predstavil prvi, pred Pusićevo, in sicer ob petnajsti uri po slovenskem času.
Lahko se še pojavijo nova imena
Uradno ne gre niti za predstavitev niti za zaslišanje, ampak za neuradni dialog s kandidati. Vsak bo imel dve uri časa. Po predstavitvi vizije kandidata bo imela vsaka država ali skupina držav ali predstavnik civilne družbe na voljo dve minuti, da mu zastavi vprašanje. To lahko po družbenih omrežjih naredijo tudi posamezniki. Ti dialogi »lahko povečajo možnost, da bomo na čelo OZN izbrali najboljšega kandidata,« pravi Lykketoft. V preteklosti so pogosto zmagali kandidati, ki sprva niso bili v ospredju in so se pojavili kot kompromis.
Ker formalno nikjer ni zapisano, do kdaj mora biti kandidat za generalnega sekretarja predlagan, je mogoče, da se bo tudi letos pojavilo še kakšno ime. Če se bo, bo predstavitev oziroma neformalni dialog lahko opravil kasneje, ni pa nujno, saj udeležba ni obvezna. Lykketoft še napoveduje, da bo v prihodnjih mesecih vse kandidate povabil na tri razprave o treh stebrih združenih narodov: miru in varnosti, razvoju ter človekovih pravicah.
Predvidoma konec julija bo varnostni svet opravil prvo glasovanje o kandidatih in rezultate objavil. Novega generalnega sekretarja bodo izbrali jeseni, dolžnosti pa bo prevzel 1. januarja prihodnje leto.
