Po propadu številnih lesnopredelovalnih družb je pred dnevi konec dočakala tudi koroška družba Lesna Tip. Četudi je turška družba Miador leta 2011 za nakup Lesne Tip odštela 2,7 milijona evrov, leta 2013 pa jo dokapitalizirala z milijonom evrov, ni izključeno, da je namenoma dopustila njen propad.
Konkurenta se za nakup Lesne Tip nista mogla potegovati
Že v času prevzema se je špekuliralo, da Miador Lesno Tip kupuje za enega od dveh evropskih duopolistov: avstrijske družbe Kronospan ali Egger, ki prav tako prihaja iz Avstrije. Ker obvladujeta okrog tri četrtine evropskega trga ivernih plošč, se zaradi visoke koncentracije za nakup Lesne Tip nista mogla potegovati. Po pojasnilih poznavalca razmer, ki je želel ostati neimenovan, pa bi morebitni nakup Lesne Tip s strani enega od njenih konkurentov pomenil, da bi si vložek v naložbo povrnil v dveh ali treh letih že v primeru, če bi koroško družbo pustil popolnoma mirovati. To bi mu omogočale razlike v cenah izdelkov. Povedano drugače, zaradi monopolnih razmerij na evropskem trgu je bila Lesna Tip s svojimi konkurenčnimi cenami trn v peti vodilnim proizvajalcem ivernih plošč.
Propad Lesne Tip ima za slovensko lesnopredelovalno industrijo bistveno večje posledice, kot se morda zdi na prvi pogled. Koroška družba je bila namreč eden od redkih predelovalcev lesa nižje kakovosti, ki ga imamo v Sloveniji od žledoloma dalje v izobilju. S predelavo tovrstnega lesa se sicer od večjih lesnih družb ukvarja še uspešni ilirskobistriški Lesonit v lasti italijanske družbe Fantoni.
Tako iz zadnjega kot iz predzadnjega rednega poročila o poteku prisilne poravnave (objavljenega novembra 2015) je razvidno, da so člani nadzornega sveta Lesne Tip pred meseci soglašali s štirimilijonsko dokapitalizacijo, ki jo je predlagalo vodstvo z Dušanom Mežnarjem na čelu. Sredi lanskega leta pa je Mežnar v poročilu o prisilni poravnavi poudaril, da si skupaj z lastniki prizadevajo najti nove vire financiranja, ki bi jim omogočali zvišati obseg proizvodnje in prodaje ter poplačati del dolgov. A zastavljeni cilji se niso uresničili.
Zaradi odsotnosti svežega kapitala Lesna Tip navadnim upnikom, ki svojih terjatev niso imeli zavarovanih, konec lanskega leta ni zmogla poplačati tretjega od štirih obrokov iz februarja 2013 potrjene prisilne poravnave v višini okrog 700.000 evrov. Od takrat so bili zaposleni doma na čakanju, kljub temu pa so plače redno prejemali.
Izguba se je krepko znižala
Spomnimo, po nakupu Lesne Tip leta 2011 od takrat že propadlega Preventa Globala so turški lastniki leta 2012 na sodišče vložili predlog za začetek prisilne poravnave. Po tem predlogu bi morala Lesna Tip navadnim upnikom dolgove v višini slabih treh milijonov evrov vrniti v štirih enakovrednih obrokih do konca letošnjega leta. Razen navadnih upnikov je družba še približno 15 milijonov evrov dolgovala izločitvenim in ločitvenim upnikom. Medtem ko se je Lesni Tip uspelo dogovoriti s Hypo Leasingom o prenosu lizinga za kontinuirano stiskalnico na drugega financerja, ni znano, ali se ji je z vsemi bankami uspelo dogovoriti o reprogramiranju obveznosti.
