Minuli četrtek je bil namreč dan D za odločitev, katero hrvaško mesto bo kulturna prestolnica Evrope 2020. Vest je po gledanosti in nervozi skorajda presegla objavo haaške obsodbe Radovana Karadžića.
»Reka!« je v zagrebškem muzeju Mimara razglasil predsednik dvanajstčlanske žirije neodvisnih strokovnjakov Steve Green in s tem se je končal dvoletni proces, v katerem so v drugem krogu kandidirali le še Dubrovnik, Osijek, Pulj in Reka, v prvem pa tudi Đakovo, Split, Zagreb, Varaždin in Zadar. Vsi so se na kandidaturo izredno resno pripravljali, saj prestolnica ne prispeva le h kulturnemu in političnemu ugledu, ampak tudi k turistični promociji.
Green je povedal, da je bil eden bistvenih kriterijev pri izbiri mednarodna razsežnost programa, »poudarek pa ni bil le na umetnosti, ampak na tem, kako umetnost in kultura služita tako mestu kot državi, Evropi in njenim prebivalcem«. Najbolj pa so odmevale Greenove besede, da odločitev ni temeljila na »dediščini in zgodovini, ampak na načrtih za prihodnje življenje mesta«, saj je pred izborom v stavnicah najvišje kotiral Dubrovnik, mesto nenadkriljive dediščine, ki je bil za mnoge ravno zato nedvomni favorit.
Reški koncept za EPK 2020 z načrtovanimi 30,3 milijona evrov proračuna nosi naslov Reka – pristanišče različnosti, zastavila pa so ga znana imena hrvaške kulture, Mani Gotovac, Ingeborg Fuellep, Slaven Tolj, Marin Blažević, Oliver Frljić, Idis Turato in Kristijan Benić. Idejo mestne identitete, povezane s pristaniščem, so razdelili v tri programske sklope: Voda, Delo in Migracije. Zastavili so partnerstvo s skoraj stopetdesetimi evropskimi ustanovami, umetniki, univerzami, mesti. Infrastrukturni projekti bodo namenjeni revitalizaciji industrijske dediščine, predvsem opuščenih tovarn. Eden izmed avtorjev programa je tudi Slovenec Vuk Čosić, ki bo skrbel za komuniciranje, digitalno umetnost in za iskanje novih oblik aktiviranja državljanov. Občinska uprava bo v ta namen desetim uslužbencem za pet let omogočila izobraževanje, raziskovanje in praktično preverjanje uspešnih modelov državljanskega opolnomočenja zunaj njihovih pisarn.
Reka bo k sodelovanju pritegnila širšo okolico, od Lošinja in Bakarskega zaliva, kjer naj bi revitalizirali predor do Opatije. Zaželeti ji je treba čim boljšo izvedbo načrtov, zanimivost in dolgoročnost rezultatov. In da se ji ne bi zgodil »primer Maribor«.