24. avgusta 2011 je naša najuspešnejša skakalka s padalom vseh časov Irena Avbelj na evropskem prvenstvu v srbski Kikindi opravila svoj 11.093. skok. Šlo je za disciplino figurativnih skokov, Avbljeva je vse opravila rutinirano in kot vedno z odliko. Dve sekundi pred pristankom pa se je zalomilo. »Komande za pristajanje niso prijele, potegnila sem, a ni delovalo,« je včeraj pred delovnim in socialnim sodiščem usodne trenutke podoživljala Avbljeva.
Samo bogatim izkušnjam se lahko zahvali, da pristanek, ko je šlo njeno telo proti zemlji s hitrostjo več kot šestdeset kilometrov na uro, ni bil usoden. A poškodbe so bile hude, okrevanje dolgotrajno, posledice doživljenjske, kariera pa kakopak končana. 18 operacij na levi nogi, desnem kolenu in hrbtu je morala prestati, na obeh nogah ima trajno okvaro živčnih korenin. Navaditi se je morala na življenje s stalnimi bolečinami. Do lanskega oktobra je bila na bolniškem dopustu, zdaj je pri petdesetih letih invalidsko upokojena. »Bolečine so stalnica, verjetno me čaka tudi še kakšna operacija,« je včeraj dejala Avbljeva, potem ko je v tretje nadstropje sodišča prišla peš, češ da gre za dober trening, a je morala uro in pol obravnave potem presedeti z levo nogo oprto na stol.
Na tekmo z ukazom
Celotno športno kariero, v kateri je samo na svetovnih prvenstvih osvojila 20 zlatih, deset srebrnih in tri bronaste medalje, je Slovenijo zastopala kot pripadnica Slovenske vojske. Na ministrstvu za obrambo se je zaposlila novembra leta 1992. Tudi na usodno evropsko prvenstvo je šla v službi domovine, dokaz za to sta dva ukaza njenih nadrejenih neposredno z generalštaba Slovenske vojske.
Izkazalo se je, da gre pri teh dveh ukazih za ključna dokaza, da je do hude poškodbe prišlo med službenim delovnim časom. Irena Avbelj je namreč že leta 2014 proti svojemu dolgoletnemu delodajalcu vložila odškodninsko tožbo zaradi poškodb, izpada dohodka, stroškov zdravljenja in druge nematerialne škode. Odškodninski zahtevek se stalno povišuje, zdaj od države zahteva že okoli 160.000 evrov. Vsa pogajanja (državo zastopa pravobranilstvo) so bila doslej neuspešna. Država je namreč ves čas trdila, da temelj za odškodnino sploh ne obstaja. A prav dejstvo, da se je poškodovala tako rekoč po ukazu na delovnem mestu, bo očitno ključno. Pred včerajšnjo obravnavo na delovnem in socialnem sodišču so se pred sodnim senatom pod vodstvom sodnika Dušana Medveda sprva skoraj eno uro skušali spet pogoditi. Neuspešno.
Sojenje se lahko zavleče
Sodišče bo zdaj moralo preučiti vse okoliščine dogodka, zato bo na naslednjem naroku 20. maja pričal konstruktor padala. Usodno padalo sicer hrani ministrstvo za obrambo in konstruktor naj bi ga prinesel s seboj. »Gre za zelo komplicirano zadevo. Pri vseh preostalih poškodbah si lahko hitro predstavljamo, kaj je šlo narobe. Tukaj si to zelo težko,« je pojasnil sodnik Medved, ki pa je odklonil ponudbo Avbljeve in njenega zagovornika Primoža Krapenca, da mu lahko omogočijo tudi kak skok s padalom. Poleg konstruktorja padala Staneta Kranjca iz Škofje Loke ter same oškodovanke bodo tako pričali še razni izvedenci medicinske in finančne stroke. »Poslušajte, to lahko zdaj traja tudi eno leto. Kakšen bo izplen, pa že zdaj slutim,« je na vnovičen poskus poravnave apeliral sodnik Medved. Očitno je tudi on namigoval na to, da bo država morala seči v proračun za odškodnino Avbljevi, stvar sodišča (ali pogajanj) pa bo le še višina odškodnine. »Seveda bi tudi sama rada videla, da se čim prej konča. Vse skupaj je zelo mučno,« nam je na koncu dejala tudi Irena Avbelj.
