Brigadirja Toneta Krkoviča so na ljubljanskem sodišču zaslišali v zvezi z zahtevo za uvedbo preiskave, povezane s sestrelitvijo helikopterja jugoslovanske ljudske armade nad Rožno dolino v Ljubljani na prvi dan osamosvojitvene vojne. V padlem neoboroženem helikopterju, ki je prevažal kruh, sta umrla pilot, Slovenec Toni Mrlak in mehanik, Makedonec Bojanče Sibinovski. Preiskavo zaradi suma dveh umorov je zahtevala žena pokojnega pilota. »Ta proces nima nobene podlage v realnih obtožbah, ampak ima politično ozadje. Namen je oblatiti osamosvojitev. Mrlak je bil član agresorske vojske, zgodba o tem, da je hotel sodelovati s slovensko stranjo, je bila naknadno izpisana. Jaz jo imenujem domišljijski spis,« je pred zaslišanjem, ki je, kot vedno, potekalo za zaprtimi vrati, izjavil Tone Krkovič.
Krkovič se je pred sodnico znašel zato, ker je ukazal sestrelitev gazele. »Nisem pritisnil na sprožilec rakete, sem pa ta, ki je odgovoren za dogodek,« je povedal. Zanikal je, da bi šlo za samovoljno dejanje, saj je tisti dan, 27. junija 1991, general Konrad Kolšek v Beogradu izdal vojno napoved. Bil je začetek agresije na Slovenijo, primarna naloga brigade Moris, ki jo je vodil Krkovič, pa je bilo zavarovanje državnega vojaško političnega vodstva. »Helikopter JLA je takrat nadletel te položaje in mi smo odgovorili z ustreznim orožjem... Streljali smo v objekt agresorja, ne pa v Mrlaka in Sibinovskega,« je izjavil. Glede trditev, da je pilot že nekaj časa sodeloval s teritorialno obrambe, pa je dejal, da je imel tisti dan možnost pobegniti iz JLA, pa tega ni storil.
»Prestopil že avgusta 1990«
»Čeprav je umrl v uniformi JLA, moj mož ni bil sovražnik ne slovenske države ne slovenskih obrambnih sil, ampak del njih. To izhaja iz sodbe upravnega sodišča iz avgusta 1998 in odločbe obrambnega ministrstva iz aprila 2002, v kateri piše, da je bil možev status glede pravnih posledic enak statusu pripadnikov takratne teritorialne obrambe. To sem si izborila po večletnem trudu. Danes pa sem na sodišču zato, da si izborim še zadnjo resnico o njegovi smrti,« pa je po Krkovičevem zaslišanju povedala Emilija Mrlak. »Mož se ni šele dogovarjal o prestopu, pač pa je prestopil že avgusta 1990, ko se je odločil, da bo sodeloval v dobrobit države Slovenije. Dogovarjal pa se je o preletu dveh helikopterjev JLA na slovensko stran. In to je bil razlog, da je ostal v aktivni službi JLA,« je še izjavila zasebna tožilka »Mrlak ni bil sovražnik. Drugače mu leta 1994 tudi ne bi postavili spomenika,« pa je dejala njena sestra Draga Potočnjak, avtorica knjige Skrito povelje, v kateri opisuje te dogodke. Na vprašanje, ali je Krkovič vedel za to, je odvrnila, da morda ne. So pa to vedeli Jelko Kacin, Elo Rijavec in Andrej Lovšin, je zagotovila.
Krkovič se je znašel v postopku zaradi umorov po 46. členu kazenskega zakonika Socialistične republike Slovenije v povezavi s kazenskim zakonikom Socialistične federativne republike Jugoslavije. Ta zakonika sta namreč zanj milejša od sedaj veljavnega. »Sodišče naj mi že neha ponujati to ugodnejšo varianto. Če ste Berislavu Popovu sodili po slovenskih zakonih, dajte tudi meni,« je komentiral Krkovič.
Tožilstvo je kazensko ovadbo marca lani že zavrglo. Sklenilo je, da bi sicer lahko šlo za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku po kazenskem zakoniku SFRJ, a v tem primeru je pregon zastaral že junija 2006. Ocenilo je tudi, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno na zahrbten in grozovit način, kot zatrjuje Mrlakova. Zaradi tega je Mrlakova sama prevzela pregon in na sodišču zahtevala preiskavo. Kot je povedal Krkovičev zagovornik , pričakuje, da bo sodišče o zahtevi odločilo v nekaj tednih.
