Niso redke odškodninske tožbe, v katerih politični ali gospodarski veljaki terjajo odškodnino od novinarjev, ker naj bi očrnili njihovo dobro ime. Tožbeni zahtevek, ki ga bo jutri obravnaval mariborski okrožni sodnik Marko Čagran, pa je v slovenski novodobni pravni praksi skorajda edinstven.
Tožbe namreč ni vložila razžaljena oseba, temveč javno občinsko podjetje. Absurdno visoke odškodnine podjetje ne terja od novinarja, temveč od civilnodružbeno angažiranega upokojenca.
»Tožba je vzorčni primer, kako se na nerazumen način trošijo javna sredstva z namenom zatreti delovanje civilne družbe, ki si upa postavljati vprašanja o delovanju javnih podjetij,« je prepričan Mariborčan Rajko Kotnik. Po padcu župana Franca Kanglerja se je angažiral v okviru »vstajniške« Iniciative mestni zbor in postal koordinator samoorganiziranega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Desetčlanski svet naj bi skrbel za odgovorno razvijanje dejavnosti javnih podjetij, občane pa naj bi motiviral k postavljanju vprašanj, kaj vse plačujejo s položnicami. Tak civilni nadzorni organ bi lahko v skladu z zakonom ustanovila tudi občina, vendar župan Andrej Fištravec tega ni želel storiti.
Delovanje samoorganiziranega sveta je zbodlo javno podjetje Mariborski vodovod. Direktor vodovoda je nekdanji Kanglerjev podžupan Danilo Burnač. Svet mu je februarja 2015 poslal dopis in zahteval odgovore na 19 zastavljenih vprašanj. Javno podjetje se je zavilo v molk in sporočilo, da svetu ne bo odgovarjalo. S to ignoranco je Kotnik seznanil manjšinske delničarje vodovoda – okoliške občine; 2. julija lani jim je poslal dopis.
175.000 evrov potonilo v stečaju Športnega centra Pohorje
Ta dopis naj bi okrnil vodovodov ugled, čast in dobro ime, so prepričani v vodstvu javnega podjetja. Kotnik je namreč v njem omenjal domnevne nepravilnosti in neracionalnosti, ki so jih zaznali med pregledom poslovanja vodovoda. Z ustanovitvijo hčerinske družbe MID-MB naj bi kršil statut družbe, negospodarna pa naj bi bila dokapitalizacija podjetja Nipa v vrednosti 175.000 evrov. Nipa je s tem denarjem plačala 310.000 evrov are za nakup prezadolženega zasebnega podjetja Športni center Pohorje. Kot je znano, je ŠC Pohorje zatem zdrknil v stečaj, nakazana ara pa je potonila z njim vred. Verjetnost, da bi vodovod dobil povrnjeno aro, je skorajda nična.
Ni res, da je bil ta denar zapravljen, trdijo v vodovodu, ker so vložena denarna sredstva pretvorili v postavko finančne naložbe. Tudi statuta niso kršili, vztraja tožnik, saj vodovod posluje v skladu z zakonom. Skratka, prepričani so, da so vse Kotnikove navedbe neresnične, zato naj bi s svojim dopisom zavajal javnost.
»Višina denarne odškodnine mora biti takšna, da potencialne kršitelje odvrača od storitve škodnih dejanj,« tožnik razlaga sodniku. Od Kotnika terja 100.000 evrov. »Nadalje je treba pri odmeri odškodnine upoštevati dejstvo, da je začela tožena stranka izvajati pritisk nad tožečo stranko prek medijev.«
Vodovod hoče še Kotnikovo opravičilo ter preklic dopisa. Od sodišča je zahteval tudi, da naj se Kotniku natakne »nagobčnik« v obliki začasne odredbe, ki bi mu prepovedovala dajanje izjav, v katerih bi javnemu podjetju očital storitev nepravilnosti ali neracionalnosti. Za vsako kršitev odredbe bi moral plačati 5000 evrov kazni. Okrožno in višje mariborsko sodišče sta izdajo takšne začasne odredbe že zavrnila.
Toženec se ne namerava opravičiti in plačati visoke odškodnine. V sodnem postopku bo skušal doseči, da bo sodnik Čagran tožbeni zahtevek vodovoda zavrnil ali zavrgel. Kotnik tudi utihniti ne namerava. »Direktorji javnih podjetij se ne zavedajo, da ne vodijo zasebnih podjetij, temveč javna in da upravljajo javna sredstva, denar uporabnikov, ki so jim odgovorni za svoja dejanja,« je izpostavil upokojenec.