Da se razglasita najboljša salama in najboljše oljčno olje v Brdih v režiji lionistov, sta potrebni veličastna predpriprava in še večja predstava. Šef ocenjevalcev olja mora biti doktor fizike Božo Slivnjak, šef ocenjevalcev salam primarij kardiologije Matjaž Klemenc, zraven mora direktor vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja v pol kozarca dati okusiti svojo novo nežveplano in po starih receptih v sodu samo z zelišči dimljeno ljubico rebulo Motnik, pek Robi Brumat mora speči zanesljivo hrustljave 2,6 kilograma težke bele štruce velikanke, prijatelj bonvivana Ljuba Peršolje s Sicilije mora za dodatni užitek poslati staran trd ovčji sir, svoje oljčno olje pa mora zunaj konkurence dati okusiti tudi podprvak oljčnega Sredozemlja Jadran Jakončič, ki svojega šampiona količinsko trenutno pridela, verjeli ali ne, natanko 13 litrov, in to iz sorte briška črnica.
V svarilo in poduk je bilo rečeno, da lahko na steklenico oljčnega olja zaradi ohlapnih pravil skoraj vsakdo zapiše, da gre za ekstra deviško olje. Pojem je tako raztegljiv, da bi res pravo unikatno deviško olje (recimo Jakončičevo) primerjali z nedolžnostjo rosne mladenke, kisla, žarka, motna, seveda tudi deviška olja iz veletrgovin pa z nedolžnostjo stare mame.
»Salama preprosto mora biti dobra«
Tudi strokovnost ocenjevalne komisije za salame je bila na hudi preizkušnji, saj ji je bila med vzorce podtaknjena salama, ki jo ljubljanski pridelovalci razglašajo za kraško in je dobila oceno natanko 0 točk. Prave salame z navdihom Brd se ne pečejo in ne dimijo, pač pa se na burji sušijo okoli tri mesece, da dobijo značilno belo obleko, na znotraj pa voljno trdno pujsovo mesnato-špehato vsebino, v katero salamarji vmešajo po svojem receptu začimbe, ki so družinske skrivnosti. Šef komisije za ocenjevanje salam primarij Matjaž Klemenc (pod nadzorom žene, tudi zdravnice Maje Pavlin Klemenc) je takoj po »oglasih« (dolg srk rebule) za zmagovalca z velikim pokalom razglasil nagrajenega zdravniškega kolega specialista ginekologije Vanjo Jelinčiča (del pokala gre ženi Hedviki), ki je razložil skrivnost salame: »Preprosto mora biti dobra!« Drugi med salamarji je bil Branko Dolenc, tretji pa Miro Vendramin.
Šef zapriseženih ocenjevalcev briških oljčnih olj doktor fizike Božo Slivnjak je dal na znanje, da njegov priimek z občim imenom slivnjak prihaja iz besed vinjak ali konjak in nikakor ne iz besede sadovnjak, kar pa ne pomeni, da se ne spozna odlično na oljke. Bolj oljke v Brdih boža morski veter z jodom z juga, bolj jih malo nad ničlo preizkuša alpski mraz, bolj se mora oljka truditi, da svoje plodove napolni do mastne zrelosti, boljše je olje. Zmagalo je olje Mira Hledeta, sicer grosista z divjačinskim mesom, drugi je bil spet zdravnik Vlado Valentinuzzi, tretji pokal pa je dvignil šef kleti v Brdih Silvan Peršolja za olje s prodajno oznako O+. Huda ocenjevalna preizkušnja je bila pravzaprav na guvernerski ravni, saj sta zmagovalce potrdila tudi šef slovenskih lionistov guverner Branko Dolenc z ženo Klelijo (sedem dam z istim imenom beleži slovenski državni register), ki zna na pamet zrecitirati pesem o burji, tako da je bil še bolj radosten tudi predsednik Lions kluba Dobrovo Albin Jasnič, zasebno veletrgovec s steklom. Delegacijo iz Ljubljane je pripeljala šefinja kultnega lokala na Kongresnem trgu Platana Mirka Jurca, ki je sicer Postojnčanka, vendar neuradno stalna atašejka za briško vino in olje v glavnem mestu.
