Čebelnjak, ki ga je minuli konec tedna razbil medved, je kosmatinec vzel za tarčo že pred štirimi leti. Le škoda – uničenih je 10 panjev – je tokrat po besedah Blaža Černeta iz blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) precej večja. Bohinjci so se ob novici o medvedovem pohodu zbali, da gre za večjega in zajetnejšega medveda, ki je lani razbil več čebelnjakov, poleti pa si je postregel s šestimi kravami, ki so se pasle na planini. A je prednja šapa tokratnega obiskovalca, katere odtis je pustil na panju, v širino merila zgolj 12 centimetrov, medtem ko je šapa njegovega kolega, ki je poleti malical živino, še za nekaj centimetrov širša.
Poleti pleni živino
Novih plenilskih pohodov večjega bohinjskega medveda, starega okoli 10 let in težkega okoli 200 kilogramov, se bojijo predvsem v agrarni skupnosti Savica, zato nameravajo pri Agenciji RS za okolje (Arso) ponovno predlagati njegov odstrel. »V petih letih je pokončal že približno 30 krav, ki so se pasle na planini,« pravi predsednik agrarne skupnosti Tomaž Preželj. Rejci živine zato upajo, da bodo odločbo za izredni odstrel dobili še pred začetkom pašne sezone konec junija.
Medveda, ki se je tokrat posladkal v čebelnjaku, pa pri tem ni ustavil niti električni pastir. Kol z izolatorji s pritrjenimi žicami je preprosto podrl in si vtrl pot med čebelji pridelek. Da je moč čebelnjake pred medvedom ustrezno zavarovati, so dokazali v okviru trenutno aktivnega evropskega projekta Life Dinalp Bear, ki so ga pripravili v zavodu za gozdove skupaj s partnerji s Hrvaške, iz Avstrije in Italije. Koordinator projekta Rok Černe je povedal, da so lansko leto enajstim zainteresiranim čebelarjem in šestim rejcem drobnice podarili 170 centimetrov visoke elektromreže, odtlej pa nihče več ni utrpel škode zaradi kosmatincev.
Na Gorenjskem imajo stalno prebivališče
Resda so prednostno z zaščitnimi sredstvi opremljali čebelarje s Primorskega, kočevsko-ribniškega in z notranjskega območja ter iz osrednjeslovenske regije, kjer je medvedov in konfliktov z njimi največ, ampak po besedah Černeta bi kakšen komplet z veseljem podarili tudi na Gorenjsko. Na voljo imajo še 23 elektromrež, ki jih bodo začeli razdeljevati v naslednjih dneh. »Varovanje s pomočjo visokih elektromrež je eden izmed najučinkovitejših načinov varovanja premoženja pred rjavim medvedom. Ob stiku z elektriko medved namreč doživi močno negativno izkušnjo, zaradi katere se k mreži praviloma ne vrača. Navadna fizična ograja za varovanje ni dovolj, saj jo medved z lahkoto prepleza,« je pojasnil koordinator projekta.
Čeprav gre na Gorenjskem in v Posočju za prehodno območje medveda, so po besedah Roka Černeta tam medvedi – v glavnem gre za samce – stalno naseljeni. Predvideva se, da jih je približno deset, natančnejše število pa bo znano prihodnje leto, ko bodo znani tudi izsledki raziskav s pomočjo genetike.
Na vprašanje, zakaj se Gorenjska kljub temu obravnava kot prehodno območje za medvede, če pa so tam stalno naseljeni, je Černe odvrnil, da je bilo tako določeno v strategiji pred leti in da bodo pripravili novo opredelitev posameznih območij. »Trenutno se na Gorenjskem in v Posočju redni odstrel medveda ne izvaja, saj je prehodno območje posebej varovano, da lahko medvedi prehajajo v Alpe. Na voljo je tako le predlog za izredni odstrel,« je še razložil.
Srečanja z obojestranskim begom
Vodja blejske enote ZGS Andrej Avsenek pravi, da gorenjski medvedi ljudem doslej niso bili nevarni in se stikov z njimi načeloma izogibajo. Kljub vsemu so v zadnjih letih na tem območju bližnja srečanja ljudi z medvedi vendarle zabeležili, a so bili tako za medveda kot za človeka takšno presenečenje, da so se končala z begom obeh in brez hujših posledic. Toda koordinator projekta Dinalp Bear Rok Černe poudarja, da je medved, ki že pet let rovari po gorenjskih planinah, primeren za odstrel, ker napada govedo. »To je namreč redkost tudi na njegovem osrednjem življenjskem območju, saj je govedo velik plen, ki je medvedu do neke mere tudi nevaren. Odstrel takega medveda je racionalna rešitev, saj vsega goveda – še posebno v alpskem svetu, kjer je prosta paša – ne bi mogli zaščititi z elektromrežami.«