Pred tremi leti so v družbi TAM-TAM v sodelovanju z ljubljansko mestno občino izvedli projekt, v sklopu katerega so želeli nadgraditi vlogo reklamnih prostorov v mestu. Tri prebivalcem prijazne in dobro sprejete rešitve – oglaševalni pano, ki je hkrati otok za počitek in parkiranje koles, oglaševalni pano, ki hkrati prevzame tudi vlogo izložbene vitrine, in pano z ločevalnikom uličnih odpadkov – so ekipo projekta spodbudile, da oglaševalni prostori v prestolnici tudi v prihodnje ne bi bili namenjeni zgolj oglaševanju. Ker je plakatni prostor na enem od zidov v Vegovi ulici neobičajne velikosti za že uveljavljen mestni plakat, so se v družbi odločili, da prostor preoblikujejo v Ulično galerijo. Umetniki so tako dobili priložnost, da vsak mesec mimoidočim v ateljeju na prostem predstavijo svoje delo in hkrati soustvarjajo utrip ulice.
Mimogrede še umetnost
»Ne želimo v mestu le zasedati prostora, na katerem tržimo, temveč želimo mestu tudi nekaj dati,« povod za Ulično galerijo, s katero je ekipa projekta letos zakorakala že v drugo serijo razstav na prostem, opisuje Nataša Sedminek, pri družbi odgovorna za trženje in vodenje projekta. Minulo leto so k sodelovanju pritegnili raznovrstne umetnike, od slikarjev in ilustratorjev do fotografov, modnih oblikovalcev in grafikov, ki so umetniški prostor v Vegovi sooblikovali pod taktirko kuratorke in slikarke Irene Kazazić, medtem ko so letos k sodelovanju povabili Center urbane kulture Kino Šiška. Rdeča nit letošnjih razstav, prva je bila na vrsti konec minulega meseca, je ulična umetnost, umetniki pa bodo razstavljali pod skupnim imenom razstavnega cikla Mimogrede. Razstave se tako letos osredotočajo na »pomen mesta kot živega organizma, ki ga naseljujejo vsakovrstne kreativne prakse in različni življenjski stili, umetniki pa se z deli, razstavljenimi in tudi v živo ustvarjenimi v javnem prostoru, podajajo v njegovo sooblikovanje«.
Sedminekova ob tem napoveduje, da bodo letos umetniški utrip Vegove ulice, ki Kongresni trg povezuje s Trgom francoske revolucije, oblikovali predvsem mladi ulični umetniki. Marca je tako mimoidočim na treh velikih oglasnih prostorih Ulične galerije na ogled triptih z naslovom Crossing my drawings, ki je delo slikarja in risarja Nejca Franetiča - Desa. »Mesto mi ponuja ideje za slike, risbe ter odpadni material, ki ga uporabim za ustvarjanje. Poskušam ustvarjati s čim manjšimi stroški in črpam ideje iz vsakdana ali nekega dogajanja. Zdi se mi, da mnogo ljudi ne vidi ali pa si ne upa malo pobrskati po smeteh. Prav iz odpadnega materiala sva si z dekletom zgradila atelje v tovarni Rog, kamor lahko še naprej nosim kose lesa ali kake okvirje ter ta material uporabim za delo,« je ob odprtju marčevske razstave v javnem prostoru povedal umetnik. Njegovo delo bo v Vegovi ulici še do nedelje, potem pa bo prihodnji teden štafeto prevzela umetnica Neža Jurman.
Mestnemu plakatu želijo vrniti ugled
Plakatni prostor v Vegovi ulici je za zdaj edini tovrstni mestni atelje na prostem, letos so ga opremili tudi z nabiralnikom z informacijami o projektu v slovenščini in angleščini. »V prihodnje bi želeli razstave v Ulični galeriji povezati tudi z aktualnim dogajanjem v mestu, da bi se razstava torej navezovala na trenutni festival, prireditev,« še enega od načrtov razkrije Sedminekova.
Ekipa projekta si ob tem prizadeva, da bi v prihodnje z umetnostjo napolnili še kakšno ulico in da bi ideja segla zunaj okvirov prestolnice v druga slovenska mesta. »Mestnemu plakatu želimo vrniti kakovost. Včasih je bil namreč pomemben medij za oglaševanje, poudarek je bil tudi na kakovostnem oblikovanju. Danes je zaradi vse bolj množičnega oglaševanja plakat izgubil del ugleda in dobil negativno konotacijo,« poudarja sogovornica.
