Potem ko smo pred časom poročali, s kako drakonsko davčno politiko se soočajo znanstveniki, ki se odpravijo na začasno delo v tujino, je resorno ministrstvo pod vodstvom Maje Makovec Brenčič problematiko uvrstilo na dnevni red marčevske seje sveta za znanost in tehnologijo. Na seji bodo poleg ministrice še minister za finance Dušan Mramor in predstavniki finančne uprave skupaj iskali »potencialne rešitve«.

Finančno ministrstvo je namreč leta 2005 sprejelo davčno zakonodajo, po kateri mora vsak slovenski davčni rezident, ki prejema dohodek iz tujine, Sloveniji plačati razliko v obdavčitvi med slovensko davčno stopnjo in davčno stopnjo države, od koder prejema dohodek. To pomeni, da je Slovenec na začasnem delu v tujini obdavčen enako, kot če bi živel v Sloveniji, čeprav so življenjski stroški tam praviloma višji. Na ministrstvu priznavajo, da je takšna politika problematična – tudi zato, ker se ji znanstveniki lahko izognejo le tako, da s Slovenijo pretrgajo vse vezi.

Posledice za slovensko znanost

»Dogaja se, da raziskovalci zato ne odidejo na izpopolnjevanje v tujino, kar zavira vključevanje univerze v mednarodni akademski prostor in s tem rast njene kakovosti,« je opozorila glavna tajnica Univerze v Ljubljani Mihaela Bauman Podojsteršek. »Dogaja pa se tudi, da raziskovalci zaradi takšne davčne ureditve pretrgajo vse vezi s Slovenijo, s čimer se močno poveča verjetnost, da se ne bodo vrnili.«

Direktor Inštituta Jožefa Štefana (IJS) dr. Jadran Lenarčič je pojasnil, da so že ob nastajanju davčne zakonodaje predlagali vladi, naj za raziskovalce na začasnem delu v tujini pripravi ustrezne rešitve. »V znanstvenoraziskovalnem delu je začasno bivanje v tujini nujno in se izvaja po vsem svetu kot redni del raziskovalnega procesa. Nekateri odhajajo na sobotno leto, drugi so napoteni na delo v okviru mednarodnih projektov, tretji odhajajo na izpopolnjevanja. Naš inštitut, tako kot druge vrhunske raziskovalne organizacije v svetu, predpisuje delo v tujini kot obvezo za napredovanje in pridobitev stalne zaposlitve.« Po letih neupoštevanj njihovih opozoril o neustrezni davčni zakonodaji se dr. Lenarčič sprašuje, ali odločevalci res še vedno ne razumejo problema ali preprosto ni politične volje za iskanje rešitve.

Posledice za sestavo slovenske družbe

Predsednik znanstvenega sveta IJS dr. Dragan Mihailović je prepričan, da takšna davčna politika »učinkovito preganja vse sposobne iz Slovenije, saj se le ambiciozni odločijo za takšno pot. Potem pa se že po prvi davčni napovedi znajdejo pred dejstvom, da je z domovino najbolje prekiniti vse stike.« To ima po njegovem mnenju »odločilen vpliv« tudi na prihodnjo družbeno sestavo slovenskega naroda.

Mlade oprostiti davkov

Posebno kritične so razmere za mlade. Zaradi vse skromnejšega financiranja znanosti se mladi pospešeno odpravljajo v tujino, saj tukaj nimajo nikakršne perspektive. »Na nekaterih odsekih kar cele generacije odhajajo naenkrat,« opaža dr. Mihailović. Če jih še davčna politika sili v pretrganje vezi s Slovenijo, zagotovo ostane še komaj kaj motivacije za vrnitev. »Še posebej to velja v času, ko so pogoji za raziskovalno delo v Sloveniji padli v čas kamene dobe,« dodaja dr. Lenarčič.

Znanstvenoraziskovalne ustanove so soglasne, da bi morali mlade raziskovalce na začasnem delu v tujini – denimo za prva štiri leta, kot predlaga direktor Kemijskega inštituta dr. Gregor Anderluh – povsem oprostiti davkov, saj je v nacionalnem interesu, da se ti z novimi znanji vrnejo in nadaljujejo delo doma. Za vse druge, dodaja Mihailović, pa je nujno upoštevati stroške bivanja, ki se lahko izračunajo na osnovi mednarodno uveljavljenega dejavnika kupne moči.

Vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu dr. Roman Jerala je opozoril, da imamo na področju znanosti kljub relativni majhnosti načeloma enake priložnosti kot drugi po svetu, a če jih ne bomo izkoristili, se bo to poznalo na celotni družbi. »Zaradi velikosti in finančnih zmožnosti Slovenija le težko privabi najboljše znanstvene talente, vendar lahko s pametno politiko, od davčne, izobraževalne do organizacijske, postanemo bolj privlačni brez velikih vlaganj.« V nasprotnem bomo iz Slovenije naredili še manjšo državo, kot v resnici je. (Daljši zapis dr. Jerale bo v ponedeljek objavljen v rubriki Daljnogled.)