Strategija razvoja informacijske družbe je z načrtom razvoja hitrih omrežij po skoraj letu dni od končane javne razprave včeraj dobila vladno potrditev. S strategijo kibernetske varnosti, ki jo je vlada sprejela decembra lani, so tako zdaj nared vsi trije osnovni dokumenti, po katerih naj bi Slovenija v naslednjih štirih letih ujela priključek z digitalno najrazvitejšimi evropskimi državami.
Upočasnjevanje digitalizacije
Ta stik je Slovenija že imela, a ga je v zadnjem desetletju izgubila, saj je po indeksu digitalne družbe in gospodarstva (Desi), ki jo sestavlja evropska komisija (pa tudi po analizah OECD) v tem obdobju po skoraj vseh kazalnikih nazadovala. Po letošnji analizi so boljša od povprečja EU slovenska podjetja pri integraciji digitalnih tehnologij in prebivalstvo po splošnem znanju in diplomantih tehnologije in matematike, močno pod povprečjem pa sta razširjenost uporabe digitalnih javnih storitev in dostopnost javnih podatkov, pa tudi poslujemo Slovenci po spletu očitno neradi. Da je Slovenija po Desi 2016 navzlic temu zmanjšala zaostanek za evropskim povprečjem, gre pripisati predvsem vseevropskemu upočasnjevanju tempa digitalizacije, ki je po ocenah evropske komisije v desetletju od 2001 do 2011 k rasti BDP EU prispevala približno tretjino.
Strategija informacijske družbe je kot krovni dokument na eni strani del strategije pametne specializacije, za katero pričakujemo izdatna sredstva iz bruseljska proračuna, na drugi strani pa del okvira evropske digitalne agende. To je evropska komisija opredelila kot del splošnega razvojnega desetletnega načrta (od 2010 do 2020), njen glavni cilj pa je na eni strani zagotoviti potrebno infrastrukturo, na drugi strani pa prebivalstvo, podjetja in javne uprave držav spodbuditi, da jo gospodarsko izkoristijo.
»Inkluzivnost interneta«
V tem okviru tudi slovenska strategija napoveduje vlaganja v širokopasovne povezave in e-upravo, spodbude za e-poslovanje in razvoj (zagonskega) podjetništva, izobraževanje prebivalstva oziroma »inkluzivnost spleta« s poudarkom na starejših in tako ali drugače zapostavljenih ali hendikepiranih skupin (recimo zaradi raztresene poselitve) in varen kibernetski prostor. Prednostne naj bi bile naložbe v inovativno podatkovno vodeno gospodarstvo ter razvoj in uporabo spleta, med njimi v raziskave in razvoj spleta stvari, računalništva v oblaku in mobilnih tehnologij.
Splet bo Slovenija glede na obe strategiji in načrt razvijala kot tehnološko platformo, komunikacijsko omrežje in sredstvo »vitalnega pomena« za razvoj družbe in gospodarstva. Država bo pri tem, zagotavlja strategija razvoja, vztrajala pri odprtosti dostopa in nevtralnosti spleta.
