Zavest o pomenu samooskrbe s hrano in želja po pridelavi svoje, kontrolirane ekološke hrane je vse večja. Urbana okolja prav nič ne zaostajajo za ruralnimi predeli; nasprotno, v razvitih mestih, tudi v Sloveniji, potekajo organizirane oblike pridelave vrtnin. Ozelenitev privabi majhne ptice, metulje, pikapolonice, čebele, v mesto se spet vrača biološka pestrost. Posledica ozelenitve je znižana potreba po klimatskem hlajenju, kar zmanjšuje ogljični odtis mesta. A tudi individualna pobuda na lastnem balkonu je dobrodošla, saj ima zelenje dokazano ugodne psihološke učinke na človeka ter povečuje ambientalno in zdravstveno vrednost okolja.

Sestavljanje po meri doma

Za tiste, ki bi radi svoj mini vrt in želijo vzgajati eko pridelke, oblikovalka Anka Štular in arhitektka Mojca Kocbek Vimos razvijata modularni vrt. Vrt.Bo je za zdaj šele prototip serije, ki obsega modularne vrtne zabojčke, prilagojene majhnim površinam. Lahko se jih namešča na balkone, terase, odprte površine v mestih in naseljih, kjer sicer primanjkuje obdelovalne zemlje. Modularno oblikovanje omogoča sestavljanje in združevanje enot glede na dane prostorske razmere. Dimenzija modula je 60 x 30 x 30 centimetrov, kar omogoča vsakovrstne kombinacije. Module med seboj fiksiramo z lesenim zatičem. Teža posameznega zabojčka je enajst kilogramov. V vrtnih zabojčkih s pokrovom shranjujemo orodje ali opremo za vrtnarjenje in jih uporabljamo kot priročen stol, mizico, odlagalno površino… Vlaknocementni zabojčki s kombinacijo lesa so s svojo enostavno pojavnostjo in sivo barvo tako nevtralni, da so primerni za skoraj vsako okolico in situacijo. Naravna barva in material se odlično vklapljata v že obstoječe ambiente. Zabojčki so premišljeno oblikovani in tehnično dovršeni, saj vrtnine črpajo vodo iz zalogovnika na dnu posode, izkoriščene so karakteristike paropropustnega materiala in tako ni potrebno vsakodnevno zalivanje.

Zabojčki so nastali kot plod znanja obeh avtoric v sodelovanju z agronomom in tehnologi. Pri razvoju in izvedbi prototipa je sodelovalo podjetje Esal, projekt pa je dobil tudi podporo produkcijskega centra RogLab, ki deluje v sklopu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in ministrstva za kulturo. Projekt je v fazi dogovorov s potencialnimi partnerji in izvajalci doma in v tujini, saj avtorici želita najti proizvodnjo, ki bo omogočala tudi kupcu prijazno ceno, doslej pa so izdelali le primerke prototipov, saj je izdelava zelo zahtevna in posledično tudi draga.