Primer Posavca Janka Pirca, ki je ob stanovanjski hiši v Mrzlavi vasi poleti 2012 gojil konopljo, se je z oprostilno sodbo končal na vrhovnem sodišču. Zaradi osmih sadik konoplje je bil Pirc pred tem na pogojno zaporno kazen obsojen na krškem okrožnem sodišču, sodbo pa so potrdili tudi na ljubljanskem višjem sodišču.

Toda Pirc je ves čas trdil, da je osem meter visokih rastlin konoplje gojil zato, da bi soprogi lajšal tegobe, povezane z njeno multiplo sklerozo, marihuana pa naj bi pomagala tudi pri sinovi sladkorni bolezni. Zato je vztrajal, da je nedolžen. Oprostilno sodbo je dočakal na vrhovnem sodišču, kjer je senat petih sodnikov ocenil, da očitki zoper Pirca ne izpolnjujejo vseh znakov kaznivega dejanja.

Gojenje ni nujno kaznivo dejanje

Pirčeva odvetnica Mojca Bertalanič Foršek se je v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je naslovila na vrhovne sodnike, sklicevala na marsikaj. Po njenem mnenju je bila sporna že odredba za hišno preiskavo, postregla je z neprimernim enačenjem marihuane in trdih drog, se obregnila ob interese farmacevtskih lobijev in zakonodajo ter predvsem poudarila, da je Pirc konopljo gojil le v pomoč ženi in otroku.

Vrhovni sodniki Barbara Zobec (predsednica senata), Marko Šorli (poročevalec), Damijan Florjančič, Kristina Ožbolt in Vesna Žalik se z večjim delom pritožbe niti niso ukvarjali, temveč so zavzeli stališče, da že Pirčevo gojenje marihuane samo po sebi sploh ni kaznivo dejanje. Če je življenjskost odločitve vrhovnih sodnikov povsem nesporna, je pri tem nekoliko čudna izredno skromna utemeljitev. Vrhovni sodniki so se najprej strinjali, da kaznivo dejanje proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami zajema širok nabor dejanj od proizvodnje, predelave, prodaje do nakupa zaradi nadaljnje prodaje, prenašanja, hrambe in podobnega. Strinjali so se tudi, da pri proizvodnji prepovedane droge ni treba posebej dokazovati namena nadaljnje prodaje.

»Jezikovna razlaga zakona pokaže, da šteje zakonodajalec proizvodnjo mamila za tako hudo obliko izvršitve tega kaznivega dejanja, da se naknadna prodaja ali namen prodaje ne dokazujeta,« so zapisali sodniki. Nato so dodali: »To ne izključuje možnosti, da v določenih primerih zgolj neupravičeno gojenje konoplje ne bo zadostovalo za sklep, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Že iz zakonskega znaka 'proizvodnja' namreč izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s pridelavo, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.« Če poenostavimo: sodniki so ocenili, da gojenje marihuane še ni nujno njena proizvodnja, bistvena razlika pojmov gojenje in proizvodnja pa je v ciljni publiki.

Posledice sodbe

Pomembno okoliščino pri odločitvi vrhovnih sodnikov je odigrala količina marihuane. Dejanski posušeni rastlinski material je zajemal 20,90 grama konoplje, so zapisali sodniki in dodali: »Nedvomno majhna količina gojene prepovedane droge je bila torej namenjena enemu uporabniku, obdolženčevi zakonski partnerici.«

S tem so sodniki postavili piko v konkretnem primeru, kaj ta sodba pomeni za naprej, pa je drugo vprašanje. Odvetnik Damir Ivančič, ki se v svoji odvetniški praksi srečuje tudi s tovrstnimi pravnimi vprašanji, je v svojih napovedih previden. Po njegovih besedah gre še vedno za konkretno odločitev v konkretnem primeru, ki se za nameček bere tudi tako, da bi Pirca še vedno lahko »preganjali« zaradi prekrška namesto zaradi kaznivega dejanja. »Politiko pregona določa izključno vrhovno državno tožilstvo. To mora detektirati kazniva dejanja, vendar biti hkrati tudi tenkočutno. Ker se družba spreminja, se mora tudi vrhovno tožilstvo prilagajati,« razmišlja Ivančič in dodaja, da je želeno, če se po takšnih sodnih odločitvah odpre tudi širša družbena razprava.

Sodba sama pa še ne pomeni »recepta« ali garancije, po katerem bi torej lahko vsakdo doma gojil do osem sadik in se izognil kazenskemu postopku. Primer je imel svoje specifične okoliščine: ne zgolj bolezen partnerice in otroka, temveč tudi to, da obtoženec ni imel nikakršne »preprodajalske« opreme – tehtnic, embalaže in podobnega.