Še do jutri se lahko vsi, ki bi radi opravljali delo mestnih redarjev, prijavijo na javni natečaj, s katerim na Mestni občini Ljubljana iščejo osem novih občinskih redarjev. Kot so pojasnili na pristojnem oddelku, so vse zaposlitve nadomestne. Zadnji odhodi so po njihovih besedah posledica upokojitev in preusmeritev na druga delovna mesta, znano pa je, da so v preteklosti redarji neredko zapuščali to delovno mesto zaradi zahtevnosti dela. »Gre za raznoliko in dinamično delo, povezano z gibanjem in delom v realnem okolju. Poklic mestnega redarja je tudi izjemno odgovoren, saj gre za delo v vseh vremenskih razmerah, izmensko delo in pogosto stresne situacije,« priznavajo tudi v mestnem redarstvu in dodajajo, da redarjem zaradi tega ponujajo tudi različna izobraževanja, ki so jim v pomoč pri delu.
Zadnje sito: psihološki pregled
Za opravljanje dela občinskega redarja zahtevajo srednjo tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo, najmanj šest mesecev delovnih izkušenj, nekaznovanost in obvladanje uradnega jezika. Izbrani bodo delovno razmerje za nedoločen čas (po enomesečnem poskusnem delu) začeli na mestu občinski redar III, nato pa bodo lahko napredovali v naziv občinski redar II in občinski redar I. Kako? Z delovnimi izkušnjami in doseženimi izkušnjami. »Uradnik napreduje, ko v nazivu iste stopnje v času od zadnjega napredovanja doseže trikrat oceno odlično, ali štirikrat najmanj oceno zelo dobro, ali petkrat najmanj oceno dobro,« odgovarjajo na mestnem redarstvu.
Izbrane kandidate vedno na koncu čaka še psihološki pregled, v enem letu od sklenitve pogodbe o zaposlitvi pa bodo morali opraviti še strokovno usposabljanje, preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog občinskega redarstva in za uporabo pooblastil občinskega redarja. Prav tako bodo morali v treh mesecih opraviti še strokovni izpit iz upravnega postopka. Neto plača redarja začetnika, ki tako kot drugi redarji dela v sedmih izmenah, pa, kot je znano, znaša okoli 600 evrov.
Prošnje skozi vse leto
Zadnji javni natečaj, na katerem so iskali večje število občinskih redarjev, so na ljubljanski mestni občini objavili oktobra 2013. Takrat se je na sedem novih delovnih mest prijavilo kar 215 kandidatov. Pogoje je izpolnjevalo 146 kandidatov, so pobrskali v kadrovski službi, na koncu pa so jih zaposlili le pet. »Od tega so danes zaposleni še štirje,« so še dodali v mestnem redarstvu, kjer tudi sicer redno dobivajo nove prošnje za zaposlitev, tudi če nimajo odprtih natečajev. Teh je približno 20 na leto, približno četrtina vseh prijavljenih je žensk.
Z novimi zaposlitvami se bo število zaposlenih v odseku za redarstvo povečalo na 40. Če odštejemo vodjo odseka, njegovega svetovalca in receptorja, bo tako, ko bodo izbrani kandidati opravili vse potrebne postopke, ljubljanska redarska vrsta najverjetneje štela 37 mož v rdečem. Med njimi pa so trenutno zaposlene tudi tri občinske redarke, ki so, kot pravijo na občini, pri delu in po statusu v organizaciji v popolnoma enakovrednem in enakopravnem položaju kot moški sodelavci. Vendar pa sodeč po njihovih odgovorih le ena izmed treh redark lovi prekrškarje na terenu.
Za število redarjev na terenu pravijo, da je odvisno od različnih dejavnikov, kot so bolniške odsotnosti in dopusti, toda načeloma lahko v najbolj zasedeni izmeni v dopoldanskem času naloge na terenu izvaja največ 17 mestnih redarjev. Koliko pa bi jih še potrebovali? Na redarstvu diplomatsko odgovarjajo, da bi za optimalno delo zagotovo potrebovali še dodatne zaposlitve, vendar je to odvisno od varnostnih razmer ter morebitnih sprememb zakonodaje, ki določa pooblastila mestnih redarstev.
