Slovensko nogometno ligo so preplavili tujci, ki so bili dlje časa brez klubov ali poškodovani

Število tujcev v slovenskih prvoligaških ekipah se je začelo skokovito povečevati leta 2013, ko je Hrvaška postala članica evropske skupnosti. Množičen prihod 40 tujih nogometašev v letošnji zimi je za ligo z le desetimi klubi osupljiv in strašljiv podatek. Igralci ne prihajajo več le posamično, ampak kar v paketih prek menedžerskih agencij, ki posel izvedejo v navezi z vodstvi klubov, za katerimi v nekaterih primerih stoji lokalna politična elita. Nekateri nogometni agenti so v Sloveniji našli tržni nišo, potem ko so bili nekonkurenčni v nogometno razvitejših državah na Balkanu in vzhodni Evropi. Stvar je šla celo tako daleč, da se je klub (Koper) javno zahvalil agentu, ki jim je sestavil igralski mozaik s 17 novinci. V Domžalah so zamenjavo za reprezentančnega branilca Nejca Skubica našli kar prek svetovnega spleta. Potem ko doma niso našli dovolj kakovostnega desnega beka, so prejeli kar 150 ponudb. Za večino tujcev je značilno, da so prosti igralci brez odškodnine, mnogi med njimi so brezposelni, potem ko so bili nekaj mesecev celo brez klubov ali pa so izgubili sezono zaradi poškodb.

Olimpija prodala najboljšega igralca lige in kupila tri tujce

»Gremo iz ene skrajnosti v drugo. Pred štirimi, petimi leti smo imeli najmlajšo ligo v Evropi, v kateri so igrali fantje, stari 17, 18, 19 let. Na račun pomlajevanja so tedaj izginjale generacije nogometašev, ki so prihajali v najboljša leta, saj so bili pri 25 letih že prestari. Tedaj je bil modni trend, da bo klubi vzgajali mlade in jih prodajali. Ko so mladi odšli, za njimi ni bilo novih igralcev – v drugo skrajnost gremo s tujci. Prišli smo do paradoksa, ko sta Zavrč in Koper polna mladih hrvaških nogometašev,« opozarja Bojan Prašnikar, najuspešnejši slovenski trener in odličen poznavalec razmer domače klubske scene.

Olimpija je prodala najboljšega igralca slovenske lige (Šporar) in kupila tri tujce (Eleke, Wodbay, Radović), a je bila edina, ki je za nakupe plačala odškodnino: Gorici 800.000 evrov za Elekeja in Domžalam 180.000 evrov za Vidmarja. Tretje Domžale so prodale dva reprezentanta (Vidmarja in Skubica v Turčijo), četrta Gorica pa najboljšega igralca Elekeja, da so sploh pokrili tekoče stroške. Maribor je ubral drugačno pot in v Ljudski vrt pripeljal najobetavnejše mlade nogometaše iz slovenske lige (Šmet, Palčič, Rahmanović, Ahmedi...) ter mozaik nadgradil z Novakovićem.

Igralski osip je velik. Klubom v tretji ligi ni treba več imeti popolne piramide z ekipami v vseh starostnih kategorijah, ampak sta dovolj že dve selekciji. Zmanjšuje se število klubov v prvi in drugi slovenski ter kadetski ligi. »To ni le zmanjšanje stroškov ali koncentracija kakovosti, ampak pomeni tudi manjšo bazo, zato nam bo začelo primanjkovati igralcev. Negativen trend se kaže pri izbiri igralcev za reprezentanco do 21 let, saj selektorju že primanjkuje kakovostnih nogometašev,« dodaja Prašnikar. Opozarja, da se je močno zmanjšalo število igralcev, ki vlečejo ekipo na igrišču in so magnet za gledalce.

»Privlačna podoba lige nas ne sme zavesti. Do zasuka je prišlo, ker so vsi klubi zgodaj izpadli iz Evrope in je prišlo do vzpona Olimpije ter zdrsa Maribora. V primeru slabega začetka Olimpije in dobrega začetka Maribora se bo zgodilo, da bo spomladanski del zanimiv le prve tri kroge in bomo imeli vsak teden od petih tekem dve nezanimivi. Zavrč je imel jeseni vsaj zvezdnika Riero, da smo ga hodili gledat, zdaj nimajo nikogar, ki bi nas pritegnil,« je oster Prašnikar.

Nogometna zveza Slovenije ne more omejiti števila tujcev

Nogometna zveza Slovenije (NZS) nima pravice, da bi omejila število tujcev v ligi, a je razmislek o tem kljub vsemu potreben. Z vprašanjem povečanega števila tujih nogometašev se ukvarja tudi strokovna komisija NZS. Klubi iščejo le še igralce brez odškodnin, po zakonu verjetnosti najdejo tudi kakšnega kakovostnega, a na dolgi rok je to pogubno, saj se nihče več ne bo ukvarjal z ustvarjanjem novih igralcev.

»NZS lahko na izbor igralcev slovenskih klubov vpliva le z vlaganjem v mladinski nogomet. To v skladu s strategijo o razvoju slovenskega nogometa počnemo že nekaj let. V sistemu licenciranja smo kot pogoj nastopanja v državnih članskih ligah vključili tudi določilo o mladinskih ekipah. Sprejet je tudi mladinski program 2013–2017, ki postavlja okvire za kakovostno delo z mladimi nogometaši. S postavljeno organizacijo mladinskega nogometa smo že ustvarili okolje za vključevanje, kvalitetno vadbo in tekmovanja mladih, v katerem lahko razvijajo svoje nogometne sposobnosti in se osebnostno razvijejo. Zagotovili smo tudi kakovostnejše strokovno delo in boljše povezovanje ter spremljanje vseh področij mladinskega nogometa. Čeprav smo krovna organizacija, se ne želimo in nočemo vmešavati v avtonomno klubsko kadrovsko politiko. Z vlaganji in subvencijami želimo doseči, da doma vzgojeni igralci postanejo konkurenčni tudi za nastope v članskih ekipah,« je stališče NZS predstavil tiskovni predstavnik Matjaž Krajnik.

NZS med klube na leto razdeli pol milijona evrov od televizijskih pravic. Vsak klub prejme 25.000 evrov, preostali del pa razdelijo glede na tekmovalni uspeh. Ena od idej je, da bi klube stimulirali s tem, da bi bila količina denarja odvisna tudi od števila slovenskih igralcev v klubu. To pomeni, da bi neki klub prejel 10.000 evrov, drug pa 90.000, kar pa pomeni četrtino proračuna pri klubih iz spodnjega dela lestvice. »Finančna sredstva se delijo po ključu, ki ga je sprejel izvršni odbor. Če bomo ugotovili, da so potrebne modifikacije, jih mora ponovno potrditi izvršni odbor NZS,« pravijo na Brdu pri Kranju, kjer domuje NZS.