Košarkarska Olimpija je na eni izmed najnižjih točk v svoji zgodovini

Möderndorfer bi moral odstopiti

Kje so glavni razlogi strmega padca nekdanjega ponosa slovenske klubske košarke? V prvi vrsti jih gre iskati v vodstvu kluba in njenem predsedniku Janiju Möderndorferju. »Igralcem se bo neuspeh poznal v denarnicah. Za zdaj je to to. Menjave se ne obetajo, a se nikoli ne ve. To je v domeni uprave kluba,« nam je včeraj povedal direktor Olimpije Matevž Zupančič. Pod vodstvom Möderndorferja so rezultati na domači košarkarski sceni nedopustni. Olimpijin predsednik v nepolnih šestih sezonah na čelu kluba še ni okusil slasti osvojitve državnega prvenstva, v vitrine pa pospravil le tri pokalne in eno superpokalno lovoriko. Da bo stvar še hujša, se Ljubljančani za zadnje štiri lovorike sploh niso neposredno bojevali. Lani jih je v pokalu v polfinalu izločil Zlatorog, v državnem prvenstvu v četrtfinalu Helios, za superpokalno lovoriko pa sta se spopadla Tajfun in Krka. Ob takih neuspehih bi v vsakem normalnem okolju predsednik že moral vsaj ponuditi odstop. A tudi če bi ga, je veliko vprašanje, ali bi ga uprava kluba sploh sprejela. Nobena skrivnost namreč ni, da Möderndorfer po prvem mandatu ni želel več opravljati predsedniške funkcije, a ker uprava ni našla niti enega kandidata, ki bi ljubljanski voz peljal naprej, je na njeno prošnjo sprejel še drugi mandat.

Ob tem je potrebno dodati, da vodstvena struktura kluba kar kriči po markantni osebnosti z vplivom v košarkarskih krogih. Idealna priložnost se je ponujala z Markom Milićem, ki nosi Olimpijo v srcu, a povabila nikoli ni prejel. Včasih je tako na primer prav mučno opazovati, kako nemočno v Stožicah predsednik Möderndorfer spremlja pogoste izredno sumljive odločitve sodnikov na škodo Ljubljančanov v ligi ABA. Tega si v Crveni zvezdi, Partizanu ali recimo Ciboni ne morejo predstavljati. Predsednik zagrebškega kluba Aleksandar Petrović je denimo ob slabem sojenju v Beogradu proti Partizanu močno zaropotal in bil izključen, prav njegove pripombe pa so bile bržčas ključne, da je moštvo odneslo poln izkupiček iz Stožic, ko je eden izmed sodnikov dosodil osebno napako Gregorju Hrovatu v boju za skok v napadu sekundo pred koncem, za kar je Cibona prejela prosta meta.

Igralci brez karakterja

Velik del odgovornosti zagotovo nosijo tudi trener Gašper Potočnik in igralci. Ti so pokazali, da nimajo pravega karakterja, saj so pod pritiskom osvojitve pokala povsem klonili. Tokrat ni šlo za razdor v odnosih s trenerjem kot v primeru Aleša Pipana lani, temveč za strah, ki se je odražal v zgrešenih »zicerjih«, zabijanjih in »zavezanih nogah« v obrambi. »Saj ste med sezono sami videli, kdo sta bila glavna igralca in kakšen je bil njun delež na zadnjih dveh tekmah. Kaj naj rečem...« je po tekmi skomignil z rameni trener Gašper Potočnik ob vprašanju o slabi igri Zacka Wrighta in Save Lešića. Več je pričakoval tudi od Saše Zagorca. »Absolutno sem pričakoval, da bodo ravno izkušenejši igralci potegnili voz na takšnih tekmah. Pritiska ne bi smeli čutiti na takšen način in bi morali sproščenost prenesti na neizkušeni del moštva,« je še dodal Potočnik, ki pri vsej zadevi zagotovo ni nedolžen. A če so njegovi predhodniki na klopi Olimpije dobivali drugo priložnost, si jo zasluži tudi on. Je pa že zdaj jasno, da bo službo obdržal le v primeru državnega naslova. A nas je ob tem zanimalo, kako bo igralce pripravil na pritisk končnice lige Telemach, če jih je že v četrtfinalu pokalnega tekmovanja ta tako zdelal, da so bili dvakrat slabši od Zlatoroga, ki jim niti ne bo največji tekmec v boju za državno krono. »Kaj velikega ni za narediti. Igralci se bodo morali enostavno osredotočiti le na igro in tiste stvari, na katere lahko vplivajo.«