Štiri mesece po ameriškem bombardiranju bolnišnice Zdravnikov brez meja v Afganistanu je podobna usoda doletela tudi njihovo bolnišnico na severozahodu Sirije. Isti dan so bile na drugih območjih okoli Alepa, ki so prav tako v rokah upornikov, tarča bombardiranj in raketiranj še štiri bolnišnice in dve šoli. V teh napadih, ki so jih v Združenih narodih označili za vojne zločine, naj bi bilo ubitih okoli 50 ljudi, tudi otroci. Turški zunanji minister je zelo hitro Rusiji očital, da se obnaša kot »teroristična organizacija«, Kremelj pa je te obtožbe zavrnil. Po podatkih francoske organizacije za medicinsko pomoč Siriji je bilo v mesecih, odkar so se začeli ruski zračni napadi, porušenih več kot 30 bolnišnic. Menda želi režim v Damasku na ta način pregnati civilno prebivalstvo, saj se ljudje, če imajo v bližini bolnišnico, počutijo bolj varne kot sicer. V ponedeljek porušena bolnišnica Zdravnikov brez meja, ki leži 30 kilometrov od frontne črte, je skrbela za 40.000 ljudi.
Novi münchenski sporazum
Zdaj je tako še bolj pod vprašajem premirje, do katerega bi moralo priti v naslednjih dneh. V petek se je namreč v Münchnu 17 držav, ki so vpletene v sirsko državljansko vojno, pod vodstvom zunanjih ministrov ZDA in Rusije dogovorilo o končanju sovražnosti v tednu dni in o prihodu humanitarne pomoči v obkoljena mesta. Slednje velja na primer za vzhodni del Alepa s 400.000 prebivalci, ki so ga povsem obkolile Al Asadove sile. Premirje, ki ne velja za Islamsko državo in sirsko Al Kaido (Fronto Al Nusra), naj bi tudi omogočilo nadaljevanje mirovnih pogajanj, prekinjenih v začetku februarja zaradi ofenzive Al Asadovih sil na Alep.
Sirski predsednik Bašar Al Asad je v ponedeljek ponovil, da bo »težko« prišlo do premirja. Gotovo zdaj zaradi nekega papirja ne bo izpustil možnosti za zmago nad uporniki na severu, ki prav tako ne pričakujejo premirja, pač pa velike količine orožja iz Turčije in zalivskih držav. Zahodni komentatorji niso optimistični. Spričo pasivnosti Zahoda trdijo, da je bil sedanji München glede Sirije to, kar je bil leta 1938 glede Češkoslovaške.
Turki napadajo sirske Kurde
V zadnjem času so aktivni tudi sirski Kurdi, ki poskušajo tudi s pomočjo ruskih letal osvojiti uporniška ozemlja ob meji s Turčijo, hkrati pa proti jugu pritiskajo na upornike na območju Alepa. Na vzhodu pa na te pritiska Islamska država (IS), o kateri se v zadnjem času zelo malo govori, čeprav naj bi bila najnevarnejša teroristična organizacija in čeprav ima v svojih rokah še vedno več kot polovico Sirije, sicer res večinoma (pol)puščavsko ozemlje. Zdaj je prišlo na dan, da je v Iraku, kjer ima prav tako precejšnje ozemlje, lani uporabljala prepovedan bojni plin iperit. Dogajanje na južni meji močno skrbi Turčijo, ki ima sama 15 milijonov Kurdov. Tako so v zadnjih dneh turška letala, tanki in topništvo napadali nove položaje sirskih Kurdov, ki pa jih zaradi njihovega boja proti IS še naprej podpirajo ZDA. V ponedeljek je turški premier Ahmet Davutoglu posvaril sirske Kurde pred novimi osvajanji.
V Ankari zdaj zahtevajo kopensko posredovanje Natovih držav in drugih zaveznic v Siriji. Kot je dejal sodelavec turške vlade, bi bilo mogoče samo na ta način končati petletno sirsko državljansko vojno. Najbrž pa Turčija ne bo hotela posredovati sama s Savdsko Arabijo, ki od začetka februarja, torej po začetku Al Asadove ofenzive, grozi z uporabo kopenske vojske v Siriji. mš
