Rusija je za Sirijo predlagala uveljavitev premirja, ki pa bi začelo veljati šele 1. marca. To je odgovor na ameriško zahtevo po takojšnji ustavitvi spopadov. Torej si je dal ruski predsednik Vladimir Putin še skoraj tri tedne časa, da ruska letala skupaj z Al Asadovimi silami, iranskimi milicami pa tudi Kurdi premagajo zmerne in islamistične upornike na območju nekoč milijonskega mesta Alep. Samo v zadnjem tednu se je na severozahodu Sirije, kjer je Alep, na pot proti trenutno zaprti turški meji napotilo okoli 60.000 Sircev, do konca februarja pa bi se jih lahko še 300.000.
Rusi v Ženevi nastavili vabo
Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva so samo prejšnji teden ruska letala izvedla 510 bojnih letov, najbrž pa nobeden ni bil namenjen Islamski državi. Ne le da Rusi že dva tedna divje bombardirajo položaje zmernih upornikov na območju Alepa in tamkajšnje civiliste, ampak so na tak način tudi torpedirali mirovna pogajanja v Ženevi, kamor je delegacija iz Moskve konec januarja prišla s figo v žepu. Zdaj je vsakomur jasno, da Vladimir Putin stavi na vojaško reševanje sirske krize.
Še posebej v Evropi, kjer je strah pred begunci že skoraj patološki, so zgroženi nad agresivnostjo Kremlja, saj ruska letala ženejo nov velik val beguncev proti Evropi. V ZDA si analitiki celo zastavljajo vprašanje, ali ni glavni Putinov cilj zrušiti nemško kanclerko Angelo Merkel. V Evropi pa se komentatorji sprašujejo, ali so se ZDA v Ženevi ujele Rusiji na limanice ali pa celo podpirajo sedanjo rusko vojno.
Ženevska pogajanja so prekinjena do 25. februarja. Včeraj pa so se v Münchnu sestali zunanji ministri ZDA, Rusije, Savdske Arabije, Irana in še desetih držav, da bi poskušali dati nov zagon mirovnim pogajanjem. Američani zahtevajo takojšnjo prekinitev spopadov na območju Alepa, da bi omogočili humanitarno pomoč, ki je zdaj zaradi ofenzive nedosegljiva več sto tisočim Sircev.
Vrnitev Al Kaide
Poleg tega nočejo dopustiti uničenja tamkajšnjih zmernih upornikov. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je nedavno izjavil, da ne vidi nobenega razloga za ustavitev napadov, »dokler ne bo dosežena zmaga nad teroristi« (kamor pa Rusi uvrščajo tudi zmerne upornike). V resnici pa se je ravno pred nekaj dnevi zaradi ruskega bombardiranja in slabitve zmernih upornikov lahko v Alep po 18 mesecih odsotnosti vrnila sirska Al Kaida (Fronta Al Nusra). Zdaj tako tudi okoli 1500 njenih bojevnikov poskuša z velikimi žrtvami na severu Alepa ustaviti napredovanje Al Asadovih sil in iranskih milic. Zmerni uporniki in tudi salafisti teh okrepitev niso veseli, nova bratomorna vojna med uporniki pa zdaj ne pride v poštev. V ponedeljek je imela sirska Al Kaida v Alepu zborovanje, na katerem se je predstavila kot edina sila, ki lahko ustavi »iransko invazijo«. Upornike, ki so šli v Ženevo na pogajanja, pa je razglasila za izdajalce.
Ofenziva Al Asadovih sil v Alepu in neuspeh ženevskih pogajanj koristita sirski Al Kaidi, ki lahko tako še bolj širi svojo idejo o mednarodni zaroti proti sunitom in o tem, da je Zahodu malo mar za usodo Sircev. Tako vse bolj razmišljajo še druge uporniške skupine, tudi zmerne. Menda jim namerava s svojimi kopenskimi silami na pomoč priskočiti Savdska Arabija, ki hoče tako nastopiti proti iranskemu vplivu.
