Francoska skupščina je z zelo tesno večino, 162 glasovi za in 148 proti, glasovala za ustavni zakon o odvzemu francoskega državljanstva teroristom. Ker bi bilo to mogoče samo pri Francozih z dvojnim državljanstvom, ki so po rodu največkrat iz severne Afrike, bi bili ti odslej v slabšem položaju tudi kot državljani (doslej so bili zlasti pri iskanju zaposlitve), saj jim, čeprav so rojeni Francozi, ne bi bila več zagotovljena neodtujljivost državljanstva.
Polovica socialistov proti
Vendar je bila večina, s katero je skupščina glasovala za, tako tesna, da kongres, v katerem poleg skupščine glasuje še senat, za ustavni zakon verjetno ne bo imel potrebne tripetinske večine. Predsednik François Hollande, ki je ustavni zakon predlagal, je slabe volje tudi zato, ker ga je med socialisti podprlo samo 119 poslancev, 92 jih je glasovalo proti. Še vedno sicer lahko upa, da bo na kongresu, če ga bo sicer sploh sklical, večina od 92 socialistov, ki je zdaj glasovala proti, predlog podprla. Premier Manuel Valls je poslanski skupini socialistov že dejal: »Če glasujete proti, s tem povzročate težave vladi in predsednik države nima več večine.«
Boj za kandidata desnice
A tudi desnica je bila ob glasovanju razdeljena skoraj na polovici: 32 za in 30 proti. Nicolas Sarkozy, voditelj Republikancev, jih je zaman pozival, naj glasujejo za. Ustavni zakon, ki naj bi povečal varnost Francozov, bi bilo tvegano zavrniti. »Vse nas bodo klicali na odgovornost v primeru novega terorističnega napada,« je še dejal. Sarkozy je res velik komedijant, saj je jasno, da tak zakon nobenega potencialnega terorista ne bi odvrnil od napada. To je še ena šibka točka Hollandovega vztrajanja pri tem ustavnem zakonu, ki torej ne bo imel prav nobenega pozitivnega učinka.
V resnici je Sarkozy hotel predvsem ustaviti ofenzivo svojega premierja Françoisa Fillona, ki se zdaj poskuša uveljaviti kot predsedniški kandidat ravno z nasprotovanjem nepotrebnemu ustavnemu zakonu. Sarkozy, ki bi prav tako rad postal kandidat desnice, ga je zato obtožil »politikantstva«. Desnica bo sicer imela volitve svojega predsedniškega kandidata jeseni, največ podpore pa ima trenutno nekdanji premier Alain Juppé.
Tudi kandidat levice bo najbrž desničar
Na levici pa se kot predsedniški kandidat avtomatično ponuja predsednik Hollande. Tega mu, vsaj za zdaj, ne morejo preprečiti ne ankete, po katerih že vsaj za sedem odstotkov zaostaja tako za Juppéjem kot za Marine Le Pen, ne dejstvo, da se je v zadnjih tednih vlada pod njegovo taktirko precej zasukala v desno tudi pri socialni in gospodarski politiki. Tako namerava dejansko ukiniti 35-urni delovni teden, ki so ga socialisti tako dolgo branili. Prav tako namerava v skladu z zahtevami delodajalcev postopno zmanjševati podporo brezposelnim, s čimer hoče predvsem zmanjšati izjemno velik proračunski primanjkljaj.
Hollande, ki je bil pred prevzemom oblasti politik zlate sredine in sinteze v Socialistični stranki, pa je zdaj, ko poskuša prav vse v boju proti brezposelnosti, močno zavil desno tudi s tem, da opušča socialni dialog na nacionalni ravni in spodbuja referendume v podjetjih. Torej naj bi odslej v vsakem podjetju posebej prihajalo do dogovora med zaposlenimi in delodajalci o plačah, dolžini delovnega tedna, pogojih odpuščanja, odpravnini. Hollande se hoče tako izogniti pogajanjem s sindikati, ki naj bi preveč branili pravice zaposlenih, tudi glede 35-urnega delovnega tedna.
Reševanje konfliktov je z referendumom doživelo svoj preizkus v tovarni avtomobilov smart v Hambachu na vzhodu Francije, kjer je vsa Francija spremljala, kako so delavcem na referendumu ponudili 6-odstotno zvišanje plač za 12-odstotno podaljšanje delovnega časa. Obenem so jim na skrivaj zagrozili, da bodo ob zavrnitvi tega predloga proizvodnjo preselili v Novo mesto. Torej je šlo za izsiljevanje in 56 odstotkov zaposlenih je predlog podprlo.
