Na Goriškem se lahko pohvalijo, da so se lani najpogosteje odzvali vabilu k presejalnemu programu za raka na debelem črevesju in danki. V program Svit so v goriški zdravstveni regiji povabili 15.424 ljudi, odzvalo se jih je dobrih 62 odstotkov. V vsej Sloveniji je bila lani odzivnost 59-odstotna, najnižja, 55-odstotna, je bila v Murski Soboti.
A doc. dr. Marko Vudrag, predstojnik novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s tem še ni zadovoljen. »Potrebovali bi vsaj 75-odstotno odzivnost, da bi lahko rekli, da je rezultat dober,« je prepričan. Skrbi ga nekoliko nižja odzivnost moških, saj so prav slovenski moški na prvem mestu po umrljivosti zaradi raka debelega črevesa v Evropi. »Moški slabše živijo. Ne upoštevajo preventivnih ukrepov, pogosto se ne odzivajo na presejalne in preventivne programe. Zato tudi rezultati ne morejo biti drugačni,« pravi. Med tistimi, katerih vzorci blata so pokazali na prikrito krvavitev, so na Goriškem lani odkrili 25 primerov raka debelega črevesa in danke, 97 sodelujočih je imelo napredovali adenom (benigna novotvorba žleznega tkiva), ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka.
Vsaka petnajsta ženska zboli za rakom dojk
Spodbudni so tudi najnovejši rezultati o pojavnosti raka dojk. Ti kažejo, da naj bi na Goriškem za to boleznijo do 74. leta starosti zbolela ena od petnajstih žensk. V Sloveniji je pojavnost pogostejša – zbolela naj bi vsaka trinajsta ženska. »Gre za najnovejše podatke, za pravo sliko pa moramo vedno gledati dolgoletno povprečje,« opozarja Vudrag, saj je še nedavno veljalo, da je pojavnost raka dojk na Goriškem večja od slovenskega povprečja. V Sloveniji je rak dojk najpogostejši rak pri ženskah, saj pri nas zboli več kot 1200 žensk na leto. S preprosto preiskavo presejalno mamografijo lahko zgodaj odkrijemo bolezenske spremembe v dojki in tako prispevamo k uspešnemu zdravljenju. A na Goriškem ženske trenutno še nimajo možnosti presejalnih pregledov, saj presejalni program Dora v tem delu Slovenije še ne deluje. Izjema so obiski mobilne enote. Ta je konec lanskega leta gostovala v Idriji (od 1319 slikanih žensk so jih 79 poslali na nadaljnje preiskave), zdaj pa vanjo vabijo ženske iz Postojne in okoliških občin. Se pa vendarle program Dora bržkone že marca obeta tudi v šempetrski bolnišnici.
Šepa cepljenost deklic proti HPV
Programu Zora za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu se na Goriškem odzove 78,5 vabljene ženske ali sedem odstotkov več kot v vsej Sloveniji. Daleč za povprečjem, največkrat na predzadnjem mestu med slovenskimi regijami, pa je Goriška po številu cepljenih deklic (in dečkov) proti okužbi s humana papiloma virusi (HPV). Predvsem je skrb zbujajoče, da se za cepljenje ne odločajo fantje, ki so prenašalci virusa. »V Novi Gorici smo imeli samo enega fanta, ki se je odločil za cepljenje,« pojasnjuje prim. Lilijana Besednjak Kocijančič, strokovna vodja Zdravstvenega doma Nova Gorica. Skrbi jo, ker šole na Goriškem večinoma niso pripravljene zdravstvenim delavcem omogočiti, da bi otrokom in staršem pred sistematskimi pregledi lahko predstavili pomen cepljenja in odgovorili na dileme in pomisleke. Na njihovo prošnjo sta se pozitivno odzvala samo dva ravnatelja osnovnih šol. Da je odnos do cepljenja tudi lokalno pogojen, kaže nasprotni primer Idrije in Cerknega, kjer so se kot prvi v Sloveniji uspeli dogovoriti, da brezplačno cepijo tudi vse fante, ki se za to odločijo.
