Vsako leto ocean onesnaži novih osem milijonov ton plastike, kar ima za okolje hude posledice. Zaradi velikih količin plastike umre milijon morskih ptic in 100.000 morskih sesalcev na leto, ogrožen je celo obstoj živalskih vrst, denimo morske želve glavate karete.
Z razgradnjo večjih kosov plastike na mikrodelce se v oceanu povečuje koncentracija strupenih kemikalij. Zaužijejo jih ribe in ptice, prek njih pa se prenesejo v prehranjevalno verigo, torej ogrožajo tudi človeka. Njihove vplive povezujejo s pojavitvijo raka in prizadeto reprodukcijo.
Zaradi onesnaženja so oškodovane tudi različne industrije, kot sta turizem in ribolov.
Problem onesnaženja s plastiko se trenutno rešuje tako, da jo iz morja z mrežami pobirajo s pomočjo velikih ladij. A ta proces je drag in zamuden, da bi pobrali vse, bi trajalo na tisoče let. Pa tudi strupenih mikrodelcev je z razpadanjem večjih kosov plastike na manjše iz dneva v dan več.
Drugačno idejo o reševanju oceana je v okviru srednješolskega projekta predstavil Nizozemec Boyan Slat. Ugotovil je, da bi mogočne oceanske tokove lahko uporabili v lastno korist. Trenutno je večina odvržene plastike v petih ogromnih vrtečih se tokovih, kose plastike pa najučinkoviteje »lovijo« morske obale. Slat se je domislil dolgih povezanih plavajočih preprek, pritrjenih na morsko dno, ki bi delovale kot umetna obala in lovile plastične smeti, ki bi jih nato do odvoza skladiščili v posebnih zbiralnikih. Tako bi se s pomočjo tokov ocean očistil tako rekoč sam.
Poleg preprek v oceanih razvijajo tudi prestrežne sisteme, ki bi dotok plastike omejili že v rekah, preden se izlijejo v ocean.
Prvo poskusno dvokilometrsko pregrado bodo namestili prihodnje leto ob obali Japonske, upajo pa, da bodo severni Tihi ocean lahko začeli čistiti do leta 2020.
Slat se zaveda tudi pomena preventive in želi s projektom osvetliti problem onesnaženosti oceanov in povečati ozaveščenost javnosti. Rešitev se po njegovem mnenju skriva v kombinaciji reševanja obstoječega stanja in preprečevanja nadaljnjega onesnaževanja.
