Minuli teden se je sešel s finančnim ministrom in guvernerjem Banke Slovenije; vztraja, da mora dobiti pristojnost za revizijo poslovanja centralne banke. V kratkem bo zato zakonodaja ustrezno spremenjena.
Komentirajte odstop Janka Medje, prvega moža NLB. Se je ustrašil ugotovitev vaše revizije?Zanimala bi nas predvsem vsebina razhajanj z lastniki, saj bi ta lahko nakazovala novo politiko upravljanja NLB. Dvomim, da bi lahko bila naša revizija odločilni razlog za odstop.
Ste se za revizijo NLB odločili zaradi kakšnega indica ali napotka koga, ki si želi sprememb v vrhu banke?Želja in napotkov ne izpolnjujemo. Naj razložim na kratko: ko smo izvajali revizijo DUTB za leto 2013, smo opazili nekaj tveganj, povezanih s prenosom slabih terjatev z NLB na DUTB. Nepravilnosti ali nesmotrnosti so se dogajale tam, od koder so bile terjatve prenesene. Ker pri reviziji DUTB nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se nam v zvezi s tem porodila, sledi zdaj pregled NLB. Ni pa to edini razlog. Tam bomo pogledali, odločitev seveda ni bila sprejeta na pamet, tudi sponzorske pogodbe, pa še svetovalne pogodbe, tudi s podjetjem R.U.R. (v lasti Draga Kosa, op. p.). K slednjemu nas je zavezal državni zbor.
To je neposredna zaušnica nadzornemu svetu NLB, ki je ocenil pogodbo z R.U.R. kot neproblematično.Državni zbor je zelo jasno povedal, naj računsko sodišče pregleda to in druge svetovalne pogodbe ne glede na oceno nadzornega sveta NLB. Ostro zavračam namige, da smo orodje v rokah kogar koli, ki bi rad zamenjal nadzornike NLB.
Revidirali boste obstoj slabih terjatev NLB, kaj boste pravzaprav iskali?Pregledali jih bomo glede na potencialna tveganja morebitne nove dokapitalizacije, ki bi se zgodila z davkoplačevalskim denarjem...
Nove dokapitalizacije?Ne bi bilo prvič, da se to tveganje uresniči. Med drugim nas zanima, kako so v NLB realizirali ukrepe Banke Slovenije, pa vse do tega, kako so slabe terjatve nastale in ali so nastale tudi v zadnjem letu. Obenem želimo preveriti tudi, kaj sploh pomeni pojem slabe terjatve.
Ali to ni domena Banke Slovenije, za slabo terjatev pa je povsem jasno – slaba postane z zamudo pri plačilu nad 90 dni?Lahko je diskutabilno, kakšne parametre in kriterije si vzameš za nedonosne terjatve. Ne bomo pregledovali zgolj, zakaj so nastale, pač pa zakaj je tako. Namreč povsod po Evropi ne uporabljajo istih kriterijev. Skratka, hočemo videti, kakšno je stanje slabih terjatev in kaj čaka NLB z vidika morebitne sanacije. Nekatera vprašanja je treba razjasniti, še zlasti zaradi predvidenega postopka prodaje.
Opravili boste tudi revizijo poslovanja DUTB za leti 2014 in 2015.Tudi če ne bi imeli zakonske obveznosti, bi se odločili za revizijo poslovanje DUTB, predvsem za leto 2014, zaradi nekaterih tveganj, ki smo jih v zvezi s prenosom terjatev prepoznali v prejšnji reviziji. Kasneje so se namreč zgodili prenosi tveganih postavk od Abanke in Banke Celje, tudi odkup premoženja po tržnih pogojih od Probanke in Factor banke.
Marca lani ste dejali, da boste vložili kazenske ovadbe zaradi netransparentnega prenosa slabih terjatev na DUTB.Po izdaji revizijskega poročila smo policiji in tožilstvu podali naznanilo suma storitve več kaznivih dejanj. Del tega je v postopku.
Gre za več kaznivih dejanj, ki ste jih zaznali v bankah, na DUTB, morda v Banki Slovenije?Gre za kompleksno zadevo in ni v interesu preiskave, da bi povedal, za katere primere gre. Znano je, da so nekatera povezana s svetovalnimi pogodbami. Preostale informacije morajo ostati privilegirane organom pregona.
Se strinjate s stališčem, da so afere, kot je zadnja z dodatki za stalno pripravljenost, dejansko predvsem posledica dejstva, da se je v javnem sektorju varčevalo in so dodatki le obvod za povišanje prejemkov?Povsem se strinjam z vami. Afere oziroma odstopanja od pričakovanih ravnanj so posledica tega, da so bila redefinirana plačna razmerja z ambicijo, da se odpravijo nesorazmerja. Obenem pa si nismo odgovorili na vprašanje, kaj so pravzaprav pričakovana plačna razmerja.
Torej je bila Virantova plačna reforma slaba oziroma nedokončana?Da, prvič je bila nedokončana, drugič pa je vnesla nekaj elementov ne dovolj premišljenega, skoraj nenaravnega reda. Stvari se postavljajo v svoj nekakšen naravni red z dvema načinoma. Prvi je, da se iščejo obvodi in zlorabe, kot so na primer prekomerna uporaba dodatkov, ki so sicer po svoji naravi povsem dopustni, če so seveda izpolnjeni pogoji za njihovo prejemanje. Drugi način pa je, da si posamezne ciljne skupine znotraj javne uprave poskušajo pridobiti položaj, ki bi bil zaradi njihove specifične moči takšen, da bi odskočili navzgor od nekega zamišljenega plačnega reda in hierarhičnih lestvic, ki so bile postavljene.
V času grške krize smo se zgražali nad dodatki, ki so si jih izplačevali Grki v javni upravi. Lahko povlečemo vzporednico z njimi?V nekem delu zagotovo. V Sloveniji smo sicer v neprimerljivo boljši finančni kondiciji kot Grčija v tistem obdobju. Tisti, ki delajo v gospodarstvu, najverjetneje težko sprejmejo svet dodatkov. Tudi sam imam nekaj težav s tem, zlasti v visokem šolstvu. Predstavniki visokega šolstva poudarjajo, da imajo popolno avtonomijo, pri tem pa pozabljajo, da so plačani iz javnih sredstev. Dodatek za stalno pripravljenost in način njihovega dela, ki ga stalno poudarjajo, enostavno ne gresta skupaj.
Gre za samostojno podjetništvo z javnim denarjem?Da, predvsem v zadnjem času. Kjer koli smo se dotaknili visokega šolstva, zaznavamo izrazito težnjo h komercializaciji. Kot da bi se pozabljalo na poslanstvo visokega šolstva. Če pa temu dodamo še težnjo nekaterih fakultet po internacionalizaciji, pridemo do vprašanja, ali ne bi bilo bolje, da bi se ti ambiciozni posamezniki bolje znašli v zasebnem sektorju.
Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) je javnosti postala znana ob izbruhu afere z dodatki. Državni revizorji ste ugotovili, da so si v času, ko je ministrica Maja Makovec Brenčič vodila svet agencije, neupravičeno izplačevali sejnine.Podrobnosti o tem, kaj smo še ugotovili, vam ne morem razkriti, ker imamo v delu že drugo revizijo Nakvisa, pregledali bomo sistem akreditacij v visokem šolstvu, torej njihovo poslanstvo. V prvi reviziji, ko smo se osredotočili na njihove prejemke in sejnine, nismo bili zadovolji z odzivom agencije. Odkrili smo namreč vrsto nepravilnosti, jih pozvali k njihovi odpravi in povrnitvi stroškov. Vendar so nas pri tem mirno ignorirali.
Zahtevate, da se ta denar nemudoma vrne v proračun?Da, to smo tudi zahtevali, vendar naše zahteve niso bile uresničene, zato smo jih pozvali k ukrepanju. Tu se naše pristojnosti ustavijo. Pred izdajo novega revizijskega poročila smo pogledali, kaj je pravzaprav poslanstvo Nakvisa in kako izvaja naloge. Če že pristajamo na to, da ima nekdo plačilo za sejnino, želimo tudi videti rezultate te agencije.
Dodatkov za stalno pripravljenost si ni izplačevala le akademska elita, temveč tudi zaposleni v občinah.V zakonodaji obstaja možnost za ta dodatek, o tem ni dvoma. Se pravi, ko gre za ljudi, ki so resnično stalno pripravljeni, da se odzovejo, ne le da dvignejo telefon, ampak dejansko tudi opravijo svoje delo. Še bolj pa nas skrbi povečan obseg dela, ki se ga v javni upravi večkrat uporabi in tudi zlorabi.
Je torej potrebne več moralnosti pri ljudeh, ki odločajo o teh izplačilih, ali pa je potrebna korekcija plačnega sistema?Oboje. Plačni sistem bi morali preveriti tudi zato, ker je to močno povezano z vprašanjem, kako kakovosten in motiviran kader še pridobimo za delo v državi.
Ste za ukinitev Lahovnikovega zakona?Menim, da bi se morala ponovno preveriti posamezna razmerja in da bi se zakon na neki način prevetril, princip pa naj se obdrži.
Se nam je zgodil razpad sistema nadzora nad javno porabo in še zlasti razpad sistema vrednot?Na to vprašanje ni enostavno odgovoriti. Morda imajo državljani res takšen vtis, da nič več ne stoji na tistem kamnu, na katerem bi moralo, in zagotovo se lahko strinjam z vami, da smo priče precejšnjemu potresu v sistemu vrednot. Upam pa, da se to ne bo sprevrglo v malodušje. To je najslabše, kar se lahko zgodi.
