»Digitalne kompetence so pri izbiri kandidata nekako samoumevne in jih zato podjetja, ko izbirajo primernega kandidata, niti ne preverjajo. Pa bi jih morala. Tako se je že zgodilo, da novi sodelavec ni imel ustreznih računalniških znanj, zato so z njim prekinili sodelovanje že v preizkusnem obdobju,« poudarja Laura Smrekar iz zaposlitvene agencije Competo. In tako opozori na škodo, ki si jo je podjetje povzročilo povsem po nepotrebnem.
Morebiti je prav prepričanje zaposlovalcev, da imajo njihovi sodelavci ustrezna računalniška znanja, krivo za to, da zaposleni svojih znanj ne nadgrajujejo dovolj hitro in zato pri delu niso dovolj učinkoviti. Zaposlovalci pa niti ne razmišljajo, koliko stroškov jim to povzroča.
Analize v Sloveniji kažejo, da povprečno vsak uporabnik uporablja manj kot polovico možnosti pisarniških programov, zaradi pomanjkljivega znanja pa izgubi med osem in 20 ur na mesec. To pa delodajalcu poveča stroške tudi za 2555 evrov na leto,« opozarja Janko Lah iz podjetja Agora, ki podjetja spodbuja k rednemu preverjanju računalniških kompetenc pri svojih sodelavcih.
Evropska komisija ocenjuje, da 90 odstotkov delovnih mest potrebuje vsaj osnovne digitalne kompetence, avstrijska raziskava iz leta 2014 pa je pokazala, da več kot polovica uporabnikov svoje kompetence bistveno precenjuje, po preizkusu pa je bilo 75 odstotkov uporabnikov ocenjenih zelo slabo ali slabo.
Hitro rastoča podjetja, ki skušajo čim bolje izrabiti potencial zaposlenih, pričakujejo, da imajo tudi njihovi zaposleni v proizvodnji minimalno znanje osnov MS Office ter da uporabljajo interne programe. Tako je na primer v Cablex Plastik, bronasti gazeli 2015, in Orodjarstvu Gorjak. »Pri nas je večina ljudi v proizvodnji zaposlena ob CNC-stroju, zato je potrebna kar napredna uporaba računalnika, kot na primer uporaba različnih programov za kopiranje datotek na stroje, programov za programiranje prek grafičnih vmesnikov, ki celotno stvar poenostavijo. Tečaje organiziramo sami, morajo pa zato zaposleni imeti zelo dobro predznanje, saj drugače tega znanja ne morejo posrkati,« opisuje Marko Gorjak, namestnik direktorja. Dejansko znanje sodelavcev preverjajo njihovi vodje. Morajo pa zato v nadgrajevanje znanj vložiti vsaj 10.000 evrov na leto. V Cablex Plastik, kjer sicer osnovna računalniška znanja ne navajajo v pogojih za zaposlitev, pa v povprečju na zaposlenega vložijo 150 evrov na leto, pojasnjuje direktor Igor Jarc.
Digitalne kompetence morajo imeti tudi sodelavci Steklarne Hrastnik, ki delajo v proizvodnji, saj delo tehnologov, konstruktorjev, tehničnega kadra in proizvodnih delavcev brez tega sploh ni mogoče. Word, excell, e-pošta in uporaba internega programa Mit so orodja, brez katerih ne gre tudi v režiji. Da pa so sodelavci s potrebnimi znanji res opremljeni, skrbimo z internim izobraževanjem. V povprečju na posameznika za izobraževanje vložijo 450 evrov na leto. jpš
