Z vplivom vremena na ljudi se ukvarjajo tako zdravniki kot meteorologi. Najpogosteje skupaj. Pri znanstvenem pristopu do problema je treba vendarle imeti dovolj veliko število ponovitev »poskusa«, da lahko potem zagovarjate svoje ugotovitve. Imeti morate torej dovolj veliko ljudi z določenimi boleznimi pa seveda dovolj veliko primerov, ko se vzpostavi določeno vremensko stanje, ki izzove odziv pri teh ljudeh. Vplivi vremena so namreč različni. Če čutite posledice ob prihajajoči topli fronti, ni nujno, da boste čutili tudi kaj ob prodoru hladnega zraka in vzhodnem vetru in obratno. Različni vremenski procesi namreč vplivajo na različne bolezenske znake. Astmatiki, na primer, so najbolj prizadeti, kadar piha hladen in suh vzhodni veter. Takrat vas verjetno ne bodo bolele pred leti zlomljene kosti ali zamenjan kolk, pa tudi glavoboli niso ravno značilni za to vremensko stanje. Pač pa je predfrontalni jugozahodnik tisti, ki lahko povzroča pri ljudeh raztresenost, težave s koncentracijo, tudi glavobol. Pa babice rade potožijo, da jih boli revmatično koleno, nekdo drug pa »čuti rane, ki so se mu zacelile po operaciji«.
Kako preprosto, mar ne? Saj nam lahko že skoraj vsaka babica pove, da se bo vreme spremenilo. Kakšen smisel še ima potem vsa ta draga tehnika, od satelitov, radarjev do balonskih in letalskih meritev, če pa lahko brez tega ugotovimo, da se bo vreme spremenilo? No, babica vam ne bo mogla povedati, ali bo deževalo ali snežilo (resnici na ljubo tudi nam kdaj spodrsne), koliko bo padavin, kako bodo razporejene po Sloveniji… Na srečo nam torej še ne bodo prevzele službe.