»To je znova en lep delček v moji sestavljanki,« se je visokorasli lepotici Anamariji Lampič do ušes smejalo v cilju klasičnega sprinta smučarskih tekačic za svetovni pokal v Drammnu na Norveškem. S sedmim mestom ji je uspel tek kariere. Dvajsetletnica iz Valburge pri Medvodah je bila le korak, zgolj pet stotink sekunde oddaljena tudi od velikega finala šesterice, da bi se spustila v boj za zmago z norveško falango, ki se z Maiken Caspersen Falla in Pettrom Northugom doma ni pustila presenetiti. Na prizorišču prve slovenske zmage Petre Majdič je prav ob deseti obletnici mladi val tekačic pustil svoj pečat. Najboljši tek v tej disciplini je uspel tudi Niki Razinger (17. mesto). Le kapetanki Vesni Fabjan (44.) sta torkov zdrs in poškodba na ledeni cesti preprečila, da bi na tekmi z najlepšo urbano kuliso pokazala visoko raven pripravljenosti.
»Pred startom nisem mislila, da bom pritekla tako visoko. Ko pa sem uspela čez kvalifikacije (16. čas, op. p.), pa se vedno začnejo nova tekma, nove priložnosti, nova taktika in tokrat sem zagotovo naredila dobre stvari,« je bila Lampičeva zadovoljna po tekmi. »V klanec sicer še nisem enakovredna vsem, ampak v ravninskih predelih in zaključku sem bila ena močnejših. Žal mi je spodrsnilo v smučini prav v zadnjem koraku v polfinalu, kar me je zagotovo stalo tistih stotink, ampak to je šport,« se je hitro sprijaznila in samozavestnejša odšla na naslednje tekme.
Oče Janez, olimpijec v kolesarstvu, ji je svetoval počitek
Dosežek tekačice TSK Triglav Kranj za poznavalce ni presenečenje, čeprav je bila to šele četrta posamična tekma med elito. Pred letom je že zablestela z enajstim mestom v estonskem mestu Otepae prav v sprintu v klasiki, vsestranskost je dokazala v Planici v drsalni tehniki. Preseneča zaradi okoliščin. Še decembra lani je prestala novo operacijo zaradi težav s srčno aritmijo, ki ji zadnja leta ovira strmejši vzpon med elito.
Ko je Lampičeva skupaj z Vesno Fabjan pred tednom dni že šestič zapored zmagala na državnem prvenstvu v sprintu štafet, je tudi po nasvetu očeta Janeza, kolesarskega olimpijca, zaradi preutrujenosti izpustila tekme državnega prvenstva konec tedna v Planici. Čeprav je bila željna dokazovanja, je bila umiritev zadetek v polno.
Lampičeva prijateljuje z reprezentančnim kolegom Boštjanom Klavžarjem in tudi iz te naveze srka pozitivne plati. »Poleti me je moral Boštjan kdaj posebej spodbuditi za kakšen trening,« je priznala pred časom, včeraj pa dodala: »Čestital mi je že pred polfinalom in mi prek SMS dal nekaj zelo koristnih nasvetov, kako se taktično lotiti polfinala. S tem mi je dal dodatno motivacijo.«
Sproščenost in dobro voljo, ki jo ima že po naravi, zna prenesti tudi na tekme. Talent je že leta dokazovala tudi v mlajših kategorijah. Po njeni poti stopa tudi mlajši brat Janez, ki ga v Sloveniji premaguje le Miha Šimenc. Anamarija je kar štiri leta zapored na mladinskem svetovnem prvenstvu pritekla med sedmerico, s štafeto Slovenije pa med šest najboljših kar pet let zapored (2011–2015). Z Niko Razinger, nekdanjo mladinsko svetovno prvakinjo, ki je včeraj tudi prvič pritekla med trideseterico v sprintu v klasiki, in to s senzacionalnim četrtim časom kvalifikacij, vodita mladi val slovenskih tekačic Einfalt, Slabanja, Klemenčič, Urevc, Mandeljc. To je videti tudi na lestvici mladih tekačic do 23 let v svetovnem pokalu. Včeraj sta poleg Švedinje Stine Nilsson, ki vodi v razvrstitvi sprinterk, Slovenki najbolj izstopali. Svoje prispeva tudi dobro vzdušje.
»Ančka je noro letela. Ob njenem nastopu v polfinalu sem imela hitrejši srčni utrip in bila bolj živčna kot ob svojem teku,« se je smejalo Niki Razinger, ki je imela glede na dosežke v kvalifikacijah težjo četrtfinalno skupino, kot je bil potem veliki finale.
Sloveniji mlade tekačice zavidajo celo velesile
Sloveniji tako generacijo mladih tekačic zavidajo tudi precej bolj razvite tekaške države. Le v Sloveniji tega ni čutiti, vsaj glede pogojev. Dokaz? V novozgrajenem centru v Planici je le dva kilometra smučin, na njih pa je bilo narejenih že 9235 tekmovalnih kilometrov. Vse omenjene mlade tekačice imajo zelo različne športne poti, rastejo v različnih klubih, za Lampičevo pa sta bila zagotovo najpomembnejša trenerja na poti Pavel Dornik in Rok Šolar.
Tekmo v Drammnu je zelo čustveno spremljala tudi Katja Višnar, ki je na tem mestnem sprintu v zadnjih dveh letih dosegla šesto mesto 2014 in 2015. A ne zgolj zato, ker je partner Ola Vigen Hattestad zaostal le za zvezdnikom Northugom. »Škoda, ker je Drammen letos na programu mesec prej,« je potožila mamica, ki se po rojstvu sina Ludwiga odlično počuti in je že v smučini. »Vsi trije bi bili radi čim več zunaj. Tečem vsak dan, a največ uro. Toliko časa dobim, ko Ola počiva med svojimi treningi. Tako se znajdemo, ko še ni varuške,« Katja opiše zgodnje mesece materinstva.
