Rdeči križ Slovenije letos obeležuje 150 let delovanja, obenem pa bo letošnje leto tudi v znamenju 60-letnice mladinskega zdravilišča in letovišča na Debelem rtiču. Na tem neokrnjenem koščku naše obale zadnje desetletje vsako leto letuje okoli 15.000 otrok. Med njimi so tako tisti, ki jim starši počitnic na morju ne morejo omogočiti, kot tudi tisti, ki imajo težave z dihali in druge zdravstvene indikacije ter jih na letovanje napotijo pediatri. A paviljoni na Debelem rtiču so bili zgrajeni leta 1963, zato ne čudi, da jih je že dodobra načel zob časa in so potrebni prenove. Prvi, ki jo je že dočakal, je dom Rakovica s 147 ležišči. Obnavljati so ga začeli pred tremi leti, prenova pa zaradi finančnih težav Rdečega križa še ni zaključena, zato si v glavnem pomagajo z donatorji. »Najprej smo utrdili temelje, saj so podzemne vode objekt dodobra spodjedle. Nato smo zamenjali vse inštalacije in odvodnjavanje, lani pa smo se lotili še notranje obnove. Uredili smo nove kopalnice, ki zdaj ustrezajo sodobnim higienskim standardom, novo sušilnico za sušenje brisač, kopalk in drugih oblačil, demonstracijsko kuhinjo ter zamenjali nekaj stavbnega in notranjega pohištva, kar nas je stalo 140.000 evrov,« je naštevala vodja zdravilišča Ana Žerjal. Upa, da jim bo do prihodnje zime uspelo objekt dokončno energijsko sanirati.
Nov program za pretežke otroke
Lani je na Debelem rtiču letovalo 16.000 otrok, 506 med njimi na zdraviliškem zdravljenju z odločbo zdravstvene zavarovalnice. »To je nekoliko več kot leto prej,« je zadovoljna Žerjalova. Zadnja leta na oddih prihajajo tudi socialno šibki starejši. »Njih gostimo marca, oktobra in novembra, preostale mesece pa letujejo otroci in športniki na pripravah,« je pojasnila. Dodala je, da je bil na letovanju na Debelem rtiču najmanj vsak četrti Slovenec. Za marsikoga so bile to prve počitnice brez spremstva staršev, neredki so se tu naučili plavati in spletli tesna prijateljstva z vrstniki. Dobrodošla novost je tudi nova demonstracijska kuhinja, v kateri se bodo otroci naučili pripravljati zdrave obroke. »Smo namreč v postopku pridobivanja novega zdraviliškega programa, ki bo namenjen otrokom s čezmerno telesno težo,« je povedala Žerjalova.
Iz društva v zavod
V jubilejnem letu so pred vodstvom največje humanitarne organizacije tudi novi izzivi. Prestrukturiranje zdravilišča v novo statusno obliko je namreč po njihovem nujno zaradi učinkovitejšega finančnega poslovanja. »Debeli rtič je biser, ki ne bo nikoli privatiziran, vsaj pod mojim vodstvom ne, saj bi bil to zame strel v koleno,« je zagotovila predsednica Rdečega križa Nataša Pirc Musar in zavrnila namige, da je prav to jabolko spora med njo in generalko sekretarko Renato Brunskole. »Spremembe so nujne, ker imamo kot društvo velike težave pri prijavi na razpise, niti si v celoti ne moremo poračunavati davka na dodano vrednost. Zato bi bilo zdravilišče primerneje preoblikovati v zavod, ki pa bi ostal v stoodstotni lasti Rdečega križa,« je pojasnila Pirc-Musarjeva.
