Akademiki so pobudo za podelitev Nobelove nagrade otoškim ribičem, gospodinjam, upokojencem in učiteljem sprožili s peticijo na spletni platformi Avaaz, kjer jo je podprlo že več kot 350.000 ljudi. Podpisniki peticije ugotavljajo, da so prebivalci Egejskih otokov storili vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali beguncem, čeprav jim zaradi težkih gospodarskih razmer v državi ne morejo veliko ponuditi. Med nagrajenci bi se zagotovo znašel tudi vojaški častnik Antonis Deligiorgis, ki je izven službenega časa na Rodosu rešil skupino dvajsetih beguncev, ki jim je grozila utopitev. Prebivalci Egejskih otokov so se večinoma organizirali v solidarnostna omrežja, nekakšne civilnodružbene skupine, ki prišlekom strežejo pomoč v prehrani, obutvi, oblačilih in nasvetih, kako nadaljevati pot proti Evropi.
Spyro Limneos, aktivist, ki je na pomoč priskočil pri razdeljevanju hrane, je bil nad nominacijo navdušen. »Ljudje so se organizirali v solidarnostna omrežja in pomagali obupancem že v času, ko vlade sploh še niso bile pripravljene priznati, da se dogaja begunska kriza. Odprli so svoja srca in s tem poslali močan signal, da je človečnost nad pripadnostjo rasi ali naciji,« je povedal za britanski Guardian. Tudi če otočani ne bodo dobili Nobelove nagrade za mir, so jim rešeni begunci že namenili največjo nagrado, ki jo lahko dobijo – hvaležnost, da so jim pomagali preživeti.