Družba Delta Holding srbskega poslovneža Miroslava Miškovića je za zemljišče na Bavarskem dvoru odštela precej več, kot je zanj le dobrega pol leta prej plačala družba Rastoder v lasti veletrgovca z bananami Izeta Rastoderja. Podatki geodetske uprave kažejo, da je pogodbena cena med Delto in Rastoderjem skupaj z davkom na dodano vrednost znašala nekaj manj kot 2,68 milijona evrov. Rastoder pa je iste parcele približno pol leta prej kupil v stečajnem postopku družbe S1 za nekaj manj kot 1,7 milijona evrov, prav tako vključno z davkom.
Višine kupnine niso želeli komentirati niti v Delti niti v družbi Rastoder, kjer niso hoteli razkriti, ali so nepremičnino na Bavarskem dvoru v stečaju S1 kupili ravno z namero, da jo prodajo naprej. Delta bo v gradbeni jami zgradila hotel s petimi zvezdicami, ki naj bi bil dokončan v prihodnjem letu.
Stečajnega upravitelja S1 Bojana Klenovška je informacija o višji kupnini presenetila, saj ko je sam zemljišče poskušal prodati po višji ceni, se kupci sploh niso odzvali. Spomnimo, gradbeno jamo je Klenovšek najprej poskušal prodati po ceni nekaj manj kot 5,6 milijona, nato pa po 3,9 milijona evrov brez davka.
Kupci čakali na nezavezujoče zbiranje ponudb
Šele pri zbiranju nezavezujočih ponudb so se odzvali štirje potencialni kupci, vendar med njimi Delte ni bilo, je zagotovil Klenovšek. Takrat je največ ponudila ruska družba Vekevro, ki je oddala ponudbo v višini nekaj manj kot 1,7 milijona evrov. Čeprav je plačala tudi 100.000 evrov varščine, je po nekaj mesecih presenetljivo odstopila od nakupa s pojasnilom, da so ta projekt opustili zaradi takratne politične situacije v Sloveniji. Na koncu je družba Rastoder pristala na isto ceno in Klenovšek je sklenil novo pogodbo.
Klenovšek ni želel ugibati, zakaj je Delta privolila v toliko višjo kupnino, saj po prodaji Rastoderju ni spremljal, kaj se je dogajalo z nepremičnino. Potrdil pa je, da bi Delta le nekaj mesecev prej zemljišče v stečaju lahko kupila po nižji ceni in brez posrednika, saj se za nakup nepremičnin v stečaju lahko potegujejo tudi družbe iz tujine.
Tako predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman kot tudi poznavalec javnih dražb Bernard Ravnak se strinjata, da je lahko več vzrokov, zakaj Delta ni sama sodelovala na dražbi, a ker nimata vseh informacij, bi težko določila, kaj je dejansko botrovalo takšnemu poteku posla. »Lahko da je šlo za kakšne insajderske informacije, lahko pa gre samo za navaden splet okoliščin,« je dejal Ravnak. Po njegovem mnenju pa niti ne bi bilo nenavadno, če bi kupec zemljišče v stečaju kupil z namenom, da ga pozneje proda po višji ceni. »Vsak, ki vidi realen zaslužek, nekaj kupi ravno zato, da bi zaslužil,« je prepričan Ravnak.
Deloma poplačani le ločitveni upniki
Milijon evrov, ki ga je na lahek in hiter način zaslužil Rastoder, je pomemben tudi za upnike propadle družbe S1. Če bi po takšni ceni, kot jo je plačala Delta, zemljišče uspelo prodati stečajnemu upravitelju, bi ta lahko tudi bolje poplačal upnike z ločitveno pravico. To so imeli MBI in Dizda plus ter Družba za upravljanje terjatev bank. Največja upnica je bila ravno tako imenovana slaba banka, ki je prevzela terjatve Nove ljubljanske banke in NLB Leasinga do S1. Propadla družba je DUTB dolgovala slabih sedem milijonov evrov, a na koncu ji je Klenovšek lahko poplačal le nekaj manj kot 1,2 milijona evrov dolga. Na DUTB Rastoderjeve prodaje za milijon evrov več niso želeli komentirati.
Glede na več poskusov prodaje in interes kupcev je Zaman ocenil, da Klenovšek ni mogel storiti ničesar več, da bi iztržil višjo ceno za nepremičnino. Ravnak je skeptičen, ali bi država lahko pred takšnimi preprodajami v stečaju kupljenih zemljišč bolje zaščitila upnike propadlih podjetij. »Če bi recimo postavili pogoj, da v stečaju kupljene nepremičnine kupec ne sme prodati pol leta ali leto, to ne bi imelo učinka. Najmanjši problem bi bilo počakati z nadaljnjo prodajo. Tak ukrep bi tudi lahko bil ustavno sporen, ker omejuje pravico kupca,« je razmišljal Ravnak.
