Novi zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti je pripravljen in morda bomo še letos dočakali, da bo edini zakon, ki je v veljavi še iz rajnke Jugoslavije, končal na smetišču zgodovine. Pokopališka dejavnost, ki obsega vse zadeve v zvezi z urejanjem in upravljanjem pokopališč kot javnim dobrim ter storitve grobarjev, ostaja v pristojnosti občin. »Medtem pa se bo pogrebna dejavnost, ki ob 24-urni dežurni službi zajema še prevoze pokojnika, njegovo pripravo, upepelitev ter pripravo in izvedbo pogreba, skratka vse, kar je vezano na pokojnika, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost,« pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so predlog novega zakona tudi pripravili.
Na Ravnah ne sme,v Slovenj Gradcu lahko
Kakšne težave povzroča v praksi 32 let star zakon, je na svoji koži dodobra izkusil ravenski podjetnik Darko Primožič, ki na Ravnah, kjer je sedež njegovega podjetja, pogrebnih dejavnosti ne sme in ne more opravljati. Na občini Ravne se namreč držijo zakona, po katerem sta pokopališka in pogrebna dejavnost enoviti gospodarski javni službi, ki sta v pristojnosti občine, oboje pa je v domeni tamkajšnjega Komunalnega podjetja Log. Primožič pa dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti ne bi dobil, tudi če bi zanj zaprosil.
Zanimivo pa je, da v Mestni občini Slovenj Gradec Primožič svojo dejavnost lahko izvaja, četudi mu občina za to ni dala posebnega soglasja, niti podelila koncesije. V Slovenj Gradcu namreč že občinski odlok določa, da pokopališča upravlja občina, medtem ko lahko del pokopaliških in pogrebnih storitev, kot so urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika in drugo, opravljajo tudi samostojne pravne osebe. Primožič pa brez težav izvaja svojo dejavnost tudi v Dravogradu, Radljah, Vojniku in drugod. Kar pove vse o trenutni zmedi, ki vlada po državi na tem področju.
Primožič je pred leti zaradi tega, ker mu občina Ravne na svojem ozemlju ni dovolila opravljati pogrebne dejavnosti, celo začel gladovno stavko. A jo je prekinil, ko je tudi ustavno sodišče prikimalo občini. »Sedanji zakon si vsak razlaga po svoje. Novi zakon, če bo sprejet – in upam, da bo, bo zaradi tega zagotovo boljši,« meni Primožič. Katja Burja Kotnik, vodja urada za operativne in splošne zadeve na občini Ravne, pa odgovarja, da trenutna zakonodaja pogrebne in pokopališke dejavnosti pač ne ločuje, zato po njihovem mnenju posledično niti ena od obeh dejavnosti ne sme in ne more biti predmet prostega urejanja na trgu, pač pa se lahko opravlja le v okviru javne službe.
Dviga cen se ni bati, že zdaj je drago
In kaj bo v praksi novi zakon pomenil za ljudi? Prav veliko sprememb v tistih občinah, kjer se že do zdaj niso povsem držali črke zakona in so pogrebne dejavnosti s koncesijo ali odlokom dovolili opravljati tudi zasebnikom, ne bo. Ponekod tako zasebniki že zdaj konkurirajo s cenami storitev, ki so vezane na samega pokojnika. Urejajo prevoze, v imenu svojcev naročajo cvetje, maše, urejajo mrliške vežice, poiščejo govorce, pevce, glasbenike in vse drugo, kar je povezano s samim pokojnikom. Pokopališko dejavnost pa opravljajo javne gospodarske družbe, torej komunalna podjetja, katerih ustanovitelji so občine, njihova naloga pa je urejati pokopališča in zagotavljati nove grobove, ki jih oddajo v najem, opravljajo izkope ter s svojim moštvom pokojnike pospremijo do groba.
Večje spremembe bodo zato v tistih občinah, kjer doslej svojci niso imeli izbire in so vse, tako pokopališko kot tudi pogrebno dejavnost, opravljala le komunalna podjetja. A dviga cen, pravijo poznavalci, se zaradi tega tam, kjer bodo tudi zasebniki dobili možnost, da opravljajo svojo dejavnost, ni bati. Stroški so namreč za marsikaterega svojca že zdaj veliko breme, sploh od lani, ko razen socialno ogroženih nihče ni avtomatično upravičen do povračila pogrebnine. V povprečju, če svojci niso pretirano zahtevni, ti znašajo od dobrih 1000 do 1500 evrov. In še enkrat toliko, če imajo svojci nadstandardne želje. Se pa stroški tu še ne končajo, saj je treba kasneje grob primerno urediti in seči v žep tudi pri kamnoseku.
Nadzor in predpisi morajo biti jasni
Sicer pa se tudi pokopališka dejavnost, ki je v domeni lokalnih skupnosti, deli na dva dela. Na upravljanje pokopališč, ki zajema urejanje in vzdrževanje pokopališč, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc, izdajanje soglasij in mnenj v zvezi s posegi na teh območjih, gradnjo novih oziroma širitev obstoječih pokopališč in vseh pripadajočih funkcionalnih objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture. »Predlog novega zakona pa ne le določa enotne pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti, pač pa tudi usmerja k poenotenemu urejanju pokopališke dejavnosti na lokalni ravni. Prav tako predlog zakona določa jasne pristojnosti nadzora nad izvajanjem zakona in tudi skladnostjo lokalnih predpisov, izdanih na njegovi podlagi,« še pravijo na ministrstvu. Da je to dobro, menijo tudi številni zasebniki.
In čemu se je nov predlog zakona pripravljal tako dolgo, marsikje pa povzročal zmedo in bil vzrok tudi za številne spore? Nekateri menijo, da zato, ker pokopališka dejavnost, ki bo tudi v prihodnje ostala na ramenih lokalnih skupnosti, ni dobičkonosna, v primerjavi s pogrebno, ki po mnenju nekaterih ravno zato ne bi smela nikoli pristati na trgu. Na delu so bili različni lobiji, ki so menili, da bi se na račun tega cene dvignile in marsikdo svojca ne bi zmogel dostojno pokopati, s čimer bi se razblinila tudi pieteta do pokojnih. A tisti, ki se že leta ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo kot zasebniki, pravijo, da je konkurenca marsikje prisotna že zdaj in je prav, da imajo ljudje možnost izbire.
