»Tokrat je bilo več pozitivnih stvari. Slabših je bilo že prej v sezoni preveč,« je Jakov Fak delil optimizem po koncu tekem v visokogorski Anterselvi. Odlikoval se je s popolno strelsko natančnostjo na tekmi štafet, dosegel je drugi čas prve predaje za Nemcem Erikom Lesserjem in v slogu svetovnega prvaka opravil prvi polčas zasledovalne tekme. Dokazal je, da se je nosilec slovenskega biatlona že sposoben kosati z najboljšimi, manjka mu le še kakšen presežek, ki bi mu vrnil šampionska krila. Po solidnem nastopu štafete (14. mesto) z neuveljavljenimi mladeniči zdaj reprezentanca bolj umirjeno čaka nadaljevanje sezone. Po pripravah na Južnem Tirolskem jih februarja čaka niz partij v Kanadi in ZDA. Vrhunec sezone je reprezentanca že po skromni decembrski beri usmerila na svetovno prvenstvo na Hollmenkolnu (od 3. do 13. marca).
Jakov Fak je bil po prvi polovici zasledovanja z natančnim streljanjem leže že med najboljšo sedmerico in odpirala se mu je celo možnost za zmagovalni oder. Prehiteli so ga Anton Šipulin, tudi junak zmage ruske štafete, Simon Schempp in Johannes Thingnes Boe. »Na žalost sem bil pri streljanju stoje premalo zbran. To je bila moja edina večja napaka. To me je stalo zelo veliko. Zbranost ni padla zaradi prevelike želje po najboljšem dosežku sezone. Nisem mislil na to. Še kako dobro se zavedam, da lahko v biatlonu hitro zdrsneš navzdol,« je Jakov Fak pojasnjeval razloge za tri strelske napake. Moral se je sprijazniti s 15. mestom, kjer je tudi začel. S tem je izenačil drugi dosežek sezone. Po petnajstih posamičnih tekmah je zbral celo 501 točko manj kot lani in s tem statističnim padcem najbolj izstopa v vsej biatlonski karavani. Trenutno je s 122 točkami šele na 37. mestu.
Da se vrne v šampionske smučine, je dobro izkoristil tudi štafetno tekmo. »Želel sem narediti kar najboljše pri streljanju, v teku pa je vedno toliko, kot bog da. Ima me še vedno rad. Če ne bi naredil taktične napake, Lesser ne bi bil pred mano. Preveč sem se oziral na druge, Lesser pa je pridobil nekaj sekund, ki jih nisem mogel več nadoknaditi,« si je očital popolnost. Analiza tekaških časov še ne kaže ravni lanske zime, a zaostanki se manjšajo. »Zanimivo, da sem za najhitrejšim tekačem dneva zaostal manj na daljši razdalji kot na krajši v sprintu. Iz tega smo prišli do zaključka, da moramo več pozornosti pred tekmami dati aktivaciji. Še posebno, ker se v zadnjem obdobju veliko posvečamo aerobnemu treningu,« je bil analitičen.
Zaradi skromnejše tekaške pripravljenosti mora prilagoditi tudi taktiko v smučini. Ni več značilnih igrivih potez. »V stanju, kakršnem sem, se moram med tekmo prilagajati skupinam drugih. V dobrih starih časih sem lahko ritem krojil po svoje, sedaj moram paziti na vsak korak,« je razložil. Tudi pri streljanju je šel na vdih več.
Podobno kot Jakov Fak je tudi Teja Gregorin s streljanjem stoje zapravila obetaven zalet v prvem delu zasledovalne tekme. Bronasto olimpijko še naprej tare skromna tekaška forma. Fak je bil na zasledovanju v primerjavi z najhitrejšimi počasnejši za 37 sekund, Gregorinova pa več kot dve minuti. Da slovenski biatlon le ni le Jakov Fak, je pokazala vsaj štafetna tekma. V zasedbi s tremi neuveljavljenimi mladeniči (Jakov Fak, Rok Tršan, Lenart Oblak, Miha Dovžan) le ni bilo veliko takih, ki bi pričakovali, da se bodo tri predaje kosali z velesilami Francijo, Nemčijo in Češko med deveterico. Le najmlajši Dovžan na strelišču ni prenesel pritiska. »Sedaj je konec obdobja, ko je bilo vse dobro. Zavedati se je treba napak. Niso več mladinci. Pričakovanja so velika. Sedaj gre zares. Edino tak pristop daje rezultate,« je bil pokroviteljski Jakov Fak.