Spremljajte denar, je osnovno napotilo ameriškega kongresa obveščevalcem ob vse večji zaskrbljenosti Washingtona zaradi ruskega izkoriščanja razpok v Evropski uniji, ki so jih povzročile predvsem evrska in begunska kriza ter posledična neenotnost med članicami, pa tudi politična nasprotja v njih samih. Povod za podrobno preučitev dejavnosti Kremlja je grožnja nove hladne vojne v Evropi, pri čemer zaupno poročilo o ruski infiltraciji kaže, da je ta širša in globlja, kot se je do zdaj domnevalo. The Telegraf, ki se sklicuje na neimenovan britanski vladni vir, navaja, da ruski poskusi izkoriščanja kriznih dogodkov v EU potekajo v Nizozemski, Madžarski, Češki, Franciji in Avstriji, kjer so v vzponu evroskeptične in nacionalistične politične stranke, ki so pripravljene sprejeti (tajno) rusko finančno pomoč. Prav spremljanje teh strank v zadnjih desetih letih naj bi ameriškim obveščevalcem razkrilo, v kolikšni meri Kremlju uspevajo nakane spodkopavanja Nata, blokiranja ameriškega obrambnega raketnega programa ter slabljenja zahodnih sankcij zaradi ruske vloge v ukrajinski krizi in priključitve Krima. Britanskemu časniku se ni uspelo dokopati do podatkov, katere politične stranke so na seznamu ameriških obveščevalcev – katere so torej stranke, ki z rusko finančno pomočjo spodkopavajo politično kohezijo EU, agitirajo proti Natu in skušajo zavirati iskanje alternativ evropski energetski odvisnosti od Rusije.
Časnik predvideva, da so pod drobnogledom zagotovo skrajne desničarske stranke, kot so Jobik v Madžarski, Zlata zora v Grčiji, italijanska Severna liga in francoska Nacionalna fronta, ki je pred dvema letoma javno prejela posojilo ruske banke v višini devet milijonov evrov.
Časnik še domneva, da ameriške obveščevalce zanima tudi ozadje potez politikov, na primer nekaterih avstrijskih poslancev, ki so z obiskom Krima podprli njegovo priključitev Rusiji. Tako opredeljena naloga ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) dopušča ugibanja o tem, ali se bodo v njenih dosjejih znašle tudi evropske leve stranke, kot so grška Siriza, nemški Levi, poljsko sicer povsem na politično obrobje zrinjeno Levo zavezništvo ter vplivni posamezniki, ki se zavzemajo za normalizacijo odnosov z Moskvo.
Izrazita ruska propaganda
Glede tega se The Telegraph ne opredeljuje, piše pa o »zaznanem ruskem vplivu« na za april napovedani nizozemski referendum o pridruženem članstvu Ukrajine Evropski uniji ter morebitnem kremeljskem izkoriščanju britanskega referenduma o obstanku v EU, ki prav tako ustvarja razkorak med osemindvajseterico.
Ruski propagandni stroj je po oceni Igor ja Sutyagina, kremljologa iz britanske organizacije Royal United Services inštituta za obrambne in varnostne študije, v Uniji »zelo dejaven« in vodi tako imenovano hibridno vojno. »Igra je jasna. Obstajajo nenapisana pravila med državami, ki jih Rusija opazno krši, saj ve, da ji Zahod tega ne more preprečiti, ne da bi ogrozil lastne svoboščine,« ugotavlja Sutyagin. Tudi drugi analitiki se ukvarjajo s tem vprašanjem, saj ugotavljajo, da na primer vladno podprta televizijska mreža Russia Today, ki deluje na Otoku, obširno in izrazito pozitivno poroča o dejavnostih novega vodje laburistov Jeremyja Corbyna. Andrew Foxall iz britanske skupine strokovnjakov Henry Jackson Society ob tem pravi, da nihče ne trdi, da je Corbyn na ruskem plačilnem seznamu, ampak da se nekatera njegova stališča (o jedrski razorožitvi Velike Britanije, vlogi Nata in zahodnih vojaških posredovanjih) deloma prekrivajo z ruskimi.
