Cilj evropske kulturne poti impresionizma je »povezati kraje po Evropi, kjer so živeli in ustvarjali evropski impresionistični slikarji, in tako ohranjati spomin na skupno evropsko dediščino impresionistov«, pojasnjuje koordinatorica projekta v Sloveniji Tanja Orel Šturm. Projekt povezuje tudi muzeje, ki so posvečeni impresionizmu. Snovalci poti upajo, da se bo na tak način povečala tudi prepoznavnost manjših krajev in pokrajin, po katerih bo potekala pot.

Ne le kažipot na papirju

Od leta 1998 evropske kulturne poti, ki nastajajo od konca osemdesetih let, upravlja izvedbena agencija Sveta Evrope v Luksemburgu – Evropski institut kulturnih poti. Do danes se je na seznam, na katerega naj bi bila pot impresionizma uradno umeščena do spomladi, uvrstilo že okoli 30 velikih evropskih poti. Med tistimi, ki potekajo tudi skozi Slovenijo, so najbolj znane Santiago da Campostela – Jakobova pot, velika kulturna pot Sv. Martin Tourski, pot evropskih pokopališč in pot Art Nouveau. Da se za pot lahko uporabi izraz »evropska«, mora vsebovati kulturno, zgodovinsko in turistično razsežnost, ki presega meje lokalnosti.

»Bistvo kulturnih poti je predstavitev skupnih kulturnih in moralnih vrednot evropske dediščine. Evropske poti niso le kažipoti na papirju ali zemljevidu. Namenjene so ljudem, ki želijo spoznati kulturno dediščino, pohodnikom, turistom. A za zdaj pojem 'evropska kulturna pot' še ne obstaja v splošni zavesti ljudi in institucij,« poudarja Tanja Orel Šturm.

Vse se je začelo v Parizu

Pobuda za pot je prišla iz države, kjer je bil impresionizem najmočnejši, torej Francije oziroma natančneje tamkajšnjega združenja Voda in svetloba (Eau et lumiere). Doslej so k sodelovanju povabili 29 mest in institucij iz Italije, Nemčije, Nizozemske, Španije in Slovenije, kmalu pa namerava pristopiti tudi Belgija.

Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki je bila izvoljena v strokovni odbor mednarodnih ekspertov, Narodna galerija pa je postala enakovredna članica Mreže kulturnih poti evropskega impresionizma; prevzela je koordiniranje za Slovenijo. Ta vloga ji je pripadla predvsem zaradi izjemno uspešne razstave slovenskih impresionistov v pariški galeriji Petit Palais leta 2013 in kot glavnemu skrbniku narodnega bogastva slovenskih impresionistov.

Slikovito

Narodna galerija je naredila slikovit itinerar prve trase od Ljubljane kot kraja ustvarjanja in rojstva več impresionistov prek Škofje Loke in Poljan do rojstne hiše Ivana Groharja v Sorici nad Selško dolino. Pot zatem pelje v Bohinj ter prek Bleda in Kranja nazaj v Ljubljano. Druga trasa bo potekala do Dunaja in Münchna, vključeni pa bodo tudi Devin in nekateri kraji na hrvaški obali. Francoski predstavniki so predlagali, da se prva etapa kulturne poti po Sloveniji poimenuje po impresionistu Ivanu Groharju oziroma njegovi sliki Sejalec, »ki nosi v sebi vse evropsko poslanstvo in simbolični motiv skupne evropske kulturne dediščine, saj sta podoben motiv ustvarila tudi Millet in van Gogh«. Poleg Groharja bodo prek tabel z ustrezno vsebino v več jezikih predstavljeni še Ivana Kobilca, Jurij Šubic, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen. Poti bodo v vseh državah označene enako. Poleg zemljevida, prilagojenega za kolesarje, avtomobiliste ali pešce, in spletnih aplikacij načrtujejo tudi oznake posamičnih stavb.

Tanja Orel Šturm opozarja, da je njihovo delovanje odvisno od finančne moči posameznih držav, lokalnih in regionalnih skupnosti ali sponzorjev. Dosedanje delo je pri nas financiralo ministrstvo za kulturo oziroma Narodna galerija v okviru svoje redne dejavnosti: »V ljubljanski turistični agenciji so že izrazili veliko zanimanje, treba pa ga bo razširiti na vso Slovenijo. Prihodki, ki jih bo imela Slovenija od tovrstnega turizma, bodo vložek v kratkem povrnili.«