V karbonatnih sedimentnih kamninah, ki prekrivajo večino Slovenije, so naravni žvepleni izviri bolj redki. Zaradi značilnega vonja po gnilih jajcih jih praviloma prej zavohamo kot zagledamo.

Žveplenica, ki se nahaja v dolini Trebušice, je sicer med lokalnim prebivalstvom poznana kot naravna posebnost, vendar pa o značilnostih izvira, sestavi vode, izvoru nenavadnega vonja in pestrosti živih organizmov v izviru do pred nekaj leti niso vedeli skoraj nič. »Raziskave, ki smo jih opravljali s skupino sodelavcev, so pokazale določene rezultate in zanimiva spoznanja o tem redkem pojavu na naših tleh,« je povedala geologinja Mojca Zega iz Zavoda za varstvo narave.

Žveplenica izvira iz hriba

»Ta vonj pa ima svoje ozadje. Podzemna voda žveplenega izvira vsebuje vodikov sulfid, ki je v vodi slabo topen in zato v stiku z zrakom, ko pride izvirska voda na površino, iz nje hitro uhaja.«

Raziskave na Žveplenici, opravili so od geoloških, hidrogeokemijskih, izotopskih do mikrobioloških, so pokazale, da se v globinah podzemna voda Žveplenice bogati z raztopljenimi žveplovimi mineralnimi snovmi na tektonskem stiku med različnimi kamninami. Pozneje se ob enem od prelomov dvigne na površino, kjer prihaja na dan v žveplenem izviru, je še povedala Mojca Zega, ki poudarja, da so rezultati raziskav plod skupine strokovnjakov. Žveplenica izvira iz hriba, po nekaj metrih pa se zlije s Trebušico, ki ob visokih vodah preplavi izvir.

Kemijsko je voda bistra in čista, praktično enaka vodi drugih bližnjih izvirov. Od teh se razlikuje le po vsebnosti vodikovega sulfida in velikega pomanjkanja raztopljenega kisika. Zanimivo je, da je Žveplenica kljub skrajnim pogojem pravi raj za mikroorganizme in tudi višjerazvite organizme, kot so raki, polži in žuželke. Zaradi tako velikega števila različnih organizmov strokovnjaki sklepajo, da tik pred izvirom prihaja do mešanja podzemne vode s površinsko meteorno, ki omogoča izjemno biotsko raznovrsten ekosistem.

Zanimivo je, da so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na območju doline Trebušice načrtovali gradnjo hidroelektrarne. Tako bi hidroelektrarna Trebuša z zbiralnim jezerom poplavila celotno dolino Trebušice in uničila tudi ta izjemen naravni pojav. Načrti za gradnjo hidroelektrarne Trebuša so bili po nekaj letih opuščeni, Žveplenica pa je od leta 1990 razglašena za naravni spomenik.