Če bi se Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje (SIQ) kot zavod lahko uvrstil na lestvico največjih slovenskih izvoznikov, bi bil lani uvrščen na 105. mestu. Leta 2015 je namreč SIQ, ki svoje storitve izvaja za naročnike iz 65 držav na štirih celinah, ustvaril dobrih 13 milijonov evrov prihodkov, od tega samo šest milijonov ali dobrih 47 odstotkov v Sloveniji.
»Naša ključna naloga je podpora lokalnemu gospodarstvu. In ker je pomembno, da podjetja izvažajo, saj je slovenski trg premajhen, mora biti tudi SIQ mednarodno prepoznan, kar pomeni, da potrebujemo reference po svetu. Naš odnos s podjetji je torej vzajemen – prodaja njihovih izdelkov v tujini tudi nas spodbuja, da pridobimo čim več različnih imenovanj in priznanj usposobljenosti po svetu ter tako podjetjem dajemo ustrezno podporo pri njihovi prodaji po različnih trgih sveta,« pravi Igor Likar, direktor SIQ, ki bo letos začel tudi aktivnosti za širitev svoje prisotnosti na severnoameriškem trgu.
Zelo donosno igralništvo
Področje preverjanja igralniških tehnologij, ki je eno od petih ključnih, SIQ prinaša že skoraj tretjino skupnih prihodkov. Njihov igralniški laboratorij se uvršča med tri svetovno najbolj uveljavljene, v zadnjem desetletju pa so v zahtevnih in dolgotrajnih postopkih pridobili imenovanja za izvajanje igralniških preskusov od večine igralniško relevantnih držav po svetu.
Likar poudarja, da so edina tovrstna ustanova na svetu s tako širokim naborom storitev, saj na prototipih, ki jih v preverjanje pošljejo podjetja, opravljajo preizkuse za varnost in elektromagnetsko združljivost, v okviru meroslovja izvajajo kalibracije, nadzor in različne razvojne projekte, ocenjujejo in certificirajo sisteme vodenja v podjetjih, v manjšem delu izvajajo tudi različna izobraževanja.
»SIQ je kot lakmusov papir kondicije gospodarstva. Mi smo prvi, ki zaznamo gospodarske trende, še posebej v izvozu, po številu zahtev za preizkuse izdelkov, ki so v večini namenjeni globalni prodaji. Veseli nas tudi, da je pri nas vsak mesec vsaj eno mlado podjetje, ki želi dobiti certifikate za svoje globalne produkte,« dodaja Gregor Schoss, direktor področja varnost in elektromagnetika, ki je med drugim izpostavil podjetje Mesi.
Še so možnosti za izboljšave
Prav njihovo poslovno sodelovanje je izziv tudi za SIQ, saj Jakob Šušterič, direktor podjetja Mesi, ki pri SIQ testira napravo za merjenje gleženjskega indeksa, pravi, da so v SIQ izjemno prilagodljivi, vendar pa da na njihovem področju na nekaterih trgih, kjer prodajajo, še ni prepoznan.
»Veliko bolj je prepoznan TUV, a njegova prednost je, da izhaja z nemškega trga in res lahko dela po vsem svetu. Zavedamo se, da je težko pričakovati, da bo ena organizacija iz majhne države, kot je naša, imela možnosti opraviti vse certifikacije na tako nišnem trgu, kot je naš.«
Za SIQ ima Mesi vsak mesec veliko izrednih prošenj zaradi registracije medicinskih pripomočkov na tujih trgih. »So zelo odzivni in nam naredijo marsikatero uslugo. Njihovi presojevalci ne le da opravijo presojo, pač pa povedo tudi, kako bi bilo bolje, kakšne in od kod so dobre prakse. Tako nam dejansko pomagajo, da se sami izboljšujemo. Zelo so prilagodljivi tudi glede datumov presoj. Pri nas se jih zvrsti kar nekaj, ker smo ISO9001 in ISO13485 certificirani. «
Likar pojasnjuje, da sledijo pričakovanjem svojih naročnikov, zato so z letošnjim letom področje preverjanja medicinskih naprav z notranjo reorganizacijo močno okrepili. »Če ne bi, kolikor je le mogoče hitro, odgovorili na potrebe naših partnerjev, nas ne bi bilo več ali pa vsaj ne bi tako hitro rasli, kot rastemo.«
Na svojem področju se SIQ med drugim povezuje z nemškim VDE. Njihovo vodstvo jih bo prav z namenom okrepitve dosedanjega sodelovanja obiskalo marca, je napovedal Likar, ki si želi, tako kot pogostokrat poudarijo podjetniki, da bi imeli čim bolj umirjene razmere za poslovanje.
Želijo si jih prevzeti
Status in delovanje SIQ pa predstavljata ne le zgled za mnoge tuje konkurente, ampak tudi vedno vabljivejšo tarčo za prevzem. Tako želje po povezovanju, ki jih izrazijo ugledni tuji konkurenti, kot prevzemne želje dokazujejo, da postaja SIQ pozornosti vreden globalni igralec. Kot tak utrjuje tudi moč svojega največjega ustanovitelja, države, po drugi pa lahko zaradi svoje neodvisnosti hitro prilagaja svoje dejavnosti potrebam trga.
SIQ prototipe preizkuša po več kot 400 standardih za naročnike iz več kot 65 držav sveta, ima 11 akreditacij in je priglašen po zahtevah devetih evropskih direktiv ter vzdržuje dva nacionalna etalona, za električne veličine in čas, za kar od države dobijo 27.000 evrov na leto. To pa je tudi edini denar, ki ga dobijo od svoje največje ustanoviteljice. S tem Likar nekako med vrsticami pojasni nesmiselnost trditev nekaterih nasprotnikov sedanje oblike ureditve SIQ, ki menijo, da se napaja večinoma iz »državnih jasli«.
Zavod, ki letos zaokroža 51-letnico delovanja, v povprečju prihodke dvigne za 12 odstotkov na leto, zato verjetno tudi ni čudno, da si Iskra, ki je njihova manjšinska lastnica, vse od leta 2006 prizadeva, da bi se SIQ iz zavoda preoblikoval v gospodarsko družbo. SIQ po njenem mnenju opravlja skoraj v celoti tržno dejavnost, zato naj statusni okvir zavoda ne bi bil primeren.
Poti nazaj ne bi bilo
»To bi pomenilo umor te ustanove, saj bi s tem izgubili zaupanje, ki temelji na naši neodvisnosti in nepristranskosti kot posledicah neprofitnosti. Če bi se lastništvo v SIQ lahko preprodajalo, bi se posledično lahko trgovalo tudi z vplivom na naše odločitve pri preskušanju in certificiranju, kar bi imelo za posledico izgubo nujne kredibilnosti, ki je edini trajen kapital institucij, kot je naša. Temu bi sledilo odpuščanje zaposlenih in v Sloveniji dobro poznana spirala razkroja dejavnosti,« je prepričan Likar, ki meni tudi, da bi do tega lahko privedlo nespametno popuščanje pod pritiski kapitala.
»V primeru preoblikovanja v podjetje bi čez noč izgubili praktično vsa imenovanja na področju preverjanja igralniških tehnologij in povrnitev kredibilnosti na tem zelo občutljivem in kontroliranem področju niti slučajno ne bi bila več mogoča,« zatrjuje Likar.
V Iskri svojih stališč glede preoblikovanja SIQ niso spremenili. »Ne drži, da so podobne ustanove v Evropi zavodi. Tovrstne ustanove, ki jim zaupa ves svet, na primer švicarski SGS, francoski Bureau Veritas, nemški TUF, so v zasebnih rokah in bistveno bolje vodene kot v obliki netransparentnih zavodov. Lastništvo z delom teh družb nima nikakršne povezave,« poudarja Matija Šešok, direktor operacij v Iskri. Ob tem trdi, da SIQ dobička ne vlaga v strateško dejavnost, pač pa nestrateške naložbe, ker pa je inštitut zavod, njegovi ustanovitelji presežkov ne dobijo. Šešok očita državi, ki je večinska lastnica, neodzivnost na njihove predloge o oblikovanju ter da ne zagotovi revizije poslovanja v obsegu, kot ga želi Iskra, in da je nadzor slab, manjšinski lastniki pa v svetu vedno preglasovani.
Večinska ustanoviteljica SIQ je država, saj ima v njem še vedno 68-odstotni delež DSU, Iskra 16,5-odstotnega, Republika Slovenija 14-odstotnega, ustanovitelji so še Zavarovalnica Triglav z enim odstotkom in Gorenje ter Gospodarska zbornica Slovenije s po 0,1-odstotnim deležem.