Mestna občina Ljubljana namerava proračun Javnega stanovanjskega sklada letos oplemenititi za nekaj manj kot 7,1 milijona evrov. Ti milijoni so namenjeni izvajanju projektov, s katerimi stanovanjski sklad v prestolnici zagotavlja prepotrebna neprofitna najemna stanovanja in bivalne enote, razkriva gradivo, ki ga bodo mestni svetniki potrjevali na seji 25. januarja.
Projektov, med katere bo stanovanjski sklad razdelil občinski denar, je v gradivu za mestni svet kar 16. Nekaj že začetih projektov bodo v letu 2016 dokončevali, in sicer gre za gradnjo neprofitnih stanovanj na Dolgem mostu, prenovo stavbe na naslovu Ob Ljubljanici 42 in ureditev Hiše Sonček na Viničarjevi ulici za potrebe 12 obolelih za cerebralno paralizo. Med drugim bo sklad v letošnjem letu prenavljal tudi kupljene samske domove na Ulici Vide Pregarčeve 34, Hladilniški poti 34 in na Knobleharjevi ulici 24, v katerih bodo uredili neprofitna najemna stanovanja in bivalne enote. V letošnjem letu sklad namerava začeti tudi s preureditvijo poslovne stavbe na Vodnikovi 5 v stanovanjski objekt, ki bi ga uporabljal Varstveni center Dolfke Boštjančič, in s preureditvijo prostorov v stavbi na Zarnikovi 4.
Delali bodo tudi večje soseske
Poleg obnov in preureditev bodo zaposleni na skladu svoje napore vložili tudi v pripravo projektov za gradnjo novih večjih stanovanjskih sosesk. Sklad bo letos pripravljal projektno dokumentacijo in poskušal pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo soseske Polje IV, v kateri bo predvidoma 56 stanovanj. Projektno dokumentacijo bodo pripravljali tudi za gradnjo sosesk Rakova Jelša I, kjer je po prvih ocenah prostora za okrog 125 stanovanj, in Rakova Jelša II, kjer bi sklad lahko zgradil okrog 200 stanovanj. Za sosesko Jesihov štradon s 60 stanovanji bo sklad v letošnjem letu denar namenil za odkup manjkajočih zemljišč.
Občina bo predvidenih 7,1 milijona evrov skladu nakazala v sedmih obrokih po milijon evrov. Velja omeniti občinski proračun za letošnje leto, ki je sprva predvideval, da bo sklad od občine dobil kar 2,5 milijona evrov več, a je mestna uprava ta znesek z rebalansom proračuna znižala, vendar niso pojasnili zakaj. Občina je proračun stanovanjskega sklada minulo leto okrepila za bistveno manj denarja, saj mu je nakazala okrog 1,3 milijona evrov.
S kreditom bi zagotovili dodatna prepotrebna stanovanja
Na stanovanjskem skladu in ljubljanski občini so že večkrat poudarili, da bi stanovanjsko stisko več tisoč občanov, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja, a zanje enostavno ni dovolj stanovanj, lahko rešili, če bi se stanovanjski sklad lahko bolj zadolžil. Z najemom posojil bi lažje financirali gradnjo novih stanovanj. Toda zakon o javnih skladih tem predpisuje, da so lahko zadolženi v višini 10 odstotkov kapitala sklada oziroma 10 odstotkov skupnih prihodkov sklada v preteklem poslovnem letu. »Ne glede na velike potrebe in potencial za razvoj projektov je razvoj slednjih tako onemogočen oziroma bistveno upočasnjen,« je posledice nezmožnosti dodatnega zadolževanja pojasnil direktor stanovanjskega sklada Sašo Rink in poudaril, da bi ljubljanski sklad z lastnimi sredstvi zmogel odplačevati bistveno večji obseg dolga, kot ga zdaj.
Od leta 2008 zmanjšali svoj dolg
Ob tem je Rink opozoril, da je sklad od leta 2008, ko je začela veljati zakonska omejitev pri zadolževanju, redno plačeval svoje obveznosti do posojilodajalcev in zmanjšal svoj dolg. Leta 2008 je bil namreč zadolžen za 17 odstotkov namenskega premoženja, trenutno pa ta delež znaša 11 odstotkov.
Sklad je že večkrat pozval državo, da bi spremenila zakonsko omejitev zadolževanja za stanovanjske sklade. Rink je dejal, da je ministrstvo za okolje in prostor, ki ureja stanovanjsko področje, podprlo njihova prizadevanja, a rdečo luč je dalo ministrstvo za finance. »Zavračanje zakonskih sprememb ministrstva za finance temelji na posledičnem povečevanju javnega dolga širšega sektorja države, v katerega spadajo vsi javnopravni subjekti, in branjenja 'zlatega fiskalnega pravila',« je ocenil Rink. V primeru zadolževanja Javnega stanovanjskega sklada gre po Rinkovih besedah za naložbeno zadolževanje, ki ob zaključku naložbe najbolj ogroženim občanom zagotovi streho nad glavo, sklad pa od njih pridobi najemnine.
