»Nevzdržno!« je bil prvi opis, h kateremu se je zatekel bralec iz Zadvora na obrobju Ljubljane, ki tako kot mnogi domačini vsak dan hodi v Mercatorjevo trgovino na Litijski 262 B. Ob tem mora v naselju prečkati Litijsko cesto, ki nikjer v bližini nima urejenega prehoda za pešce, v jutranji in popoldanski konici pa je zelo prometna. O tem smo se prepričali tudi sami, ko smo sporni odsek obiskali v družbi našega bralca.
»Vsi domačini, ki živijo na levi strani Litijske ceste v smeri proti Litiji (ta je tudi gosteje poseljena kot desna, op. p.), morajo skakati čez cesto brez prehoda za pešce, če želijo priti v trgovino. Cesta je zelo prometna, nima niti pločnika, iz kamnoloma Sostro vozijo tovornjaki, za nameček pa šolski kombi pred Mercatorjem tudi pobira otroke. Nekaj deset metrov naprej v križišču s Cesto 13. julija je avtobusna postaja in tudi tam ni nobenega prehoda za pešce. Na tem odseku je že večkrat počilo, na srečo pa še ni bilo smrtnih žrtev,« se je razgovoril upokojeni domačin.
Celo policisti tri leta čakali na odgovor
Z našim bralcem se strinja tudi ravnateljica osnovne šole Sostro Mojca Pajnič Kirn: »Ne le prehod, potrebna je celostna ureditev Litijske ceste na tem delu. To pomeni tudi ureditev pločnikov, da se potem lahko zariše prehod za pešce,« razlaga ravnateljica in dodaja, da vodstvo šole in svet staršev o tej problematiki že dlje časa opozarjata občinske in državne ustanove. Spremenilo pa se ni nič. Glede prevoza otrok na spornem odseku ravnateljica pojasnjuje, da kombi otroke zdaj pobira na tisti strani ceste, kjer so učenci doma: »Eno vožnjo tako kombi naredi v eno smer Litijske, drugo vožnjo pa v drugo smer.«
Na jalova tla so za zdaj padla celo opozorila policije. Kot nam je pojasnila Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave, so moščanski policisti že konec leta 2011 pripravili predlog za izboljšanje varnosti pešcev na spornem odseku – predvsem v križišču Litijske in Ceste 13. julija, ki ga ocenjujejo kot nevarnega. Predlog so poslali na četrtno skupnost, Mestno občino Ljubljana (MOL), direkcijo za infrastrukturo in Cestno podjetje Ljubljana. Kar tri leta so policisti čakali odgovor, ki je leta 2014 le prišel v obliki dopisa direkcije za infrastrukturo, da označitev prehoda za pešce ni možna »zaradi konfiguracije terena«.
Tudi po opozorilu policistov se stanje torej ni izboljšalo. Lani so prometni policisti na odseku med Litijsko cesto 200 in 300 obravnavali štiri prometne nesreče (predlani sedem), od tega dve s telesnimi poškodbami. Počilo je še nekajkrat, vendar je šlo za manjše nesreče, pri katerih so policisti odstopili od ogleda in udeleženim pustili, da se sami dogovorijo, kako bodo poravnali škodo. Na odseku so lani tudi večkrat poostrili nadzor in ugotovili 70 kršitev cestnoprometnih predpisov, najpogosteje prekoračitve dovoljene hitrosti 50 kilometrov na uro.
Več pristojnih, kilava cesta
Bralec se je že pred časom obrnil na četrtno skupnost, kjer so mu pojasnili, da je Litijska cesta v tem delu državna cesta. Zato zanjo skrbi direkcija za infrastrukturo in ne MOL. Toda vse ni tako preprosto. Po zakonu o cestah ureditev prehodov za pešce v naselju, tudi na državnih cestah, financira oziroma sofinancira občina, pravijo na direkciji. Po njihovih besedah mora občina najprej pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo. Direkcija nato le poda soglasje, občina pa je ponovno tista, ki financira preureditev ceste.
Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MOL so nam za začetek pojasnili, da s problematiko (ne)varnosti na omenjenem odseku do našega poizvedovanja sploh niso bili seznanjeni – čeprav so policisti že leta 2011 obveščali tudi MOL, dejavna pa je bila tudi osnovna šola. Prav tako nekoliko drugače vidijo način izpeljave rešitve. »Če manjka prehod za pešce, gre za horizontalno prometno signalizacijo, ki jo – tako kot vso drugo – na državnih cestah ureja direkcija za infrastrukturo,« na MOL razlagajo drugače kot na direkciji.
So nam pa na MOL razložili, da občinski prostorski načrt na tem odseku Litijske ceste že predvideva prostor za razširitev in izgradnjo pločnika ter kolesarske steze. »Prostor je predviden večinoma na južni strani ceste, kjer je manj poselitve. Predvidena regulacija poteka tako, da trgovina Mercator izgubi parkirišče,« o načrtih za (bržkone daljno) prihodnost pravijo na MOL.
